puhteča in frontalna megla

[florjo]

Včeraj sem ob poti na fakulteto opazoval zanimiv pojav kajenja iz sveže zoranih njiv. Z pojavom sem se srečal že prej, o njenem vzroku so me celo že spraševali doma, toda odgovora do sedaj nisem poznal. Ker je pojav zanimiv in si zasluži vso pozornost, sem se nekoliko poglobil v razpoložljive vire. Ob iskanju odgovora sem nevede naletel še na soroden pojav frontalne megle, ki se največkrat pojavi ob pobočjih med dolgotrajnim deževjem.

No, če začnemo kar z nekaj dejstvi. Megla je neke vrste oblak, ki se formira pri tleh. Obstajajo točne definicije, a se vanje ne bomo spuščali. V prvi vrsti je za njen nastanek  potrebna nasičena zračna masa in kondenzacijska jedra, na katerih se prične tvorba drobnih vodnih kapljic, ki jo sestavljajo. Kondenzacijskih jeder je pri tleh vedno dovolj, zato se nadalje osredotočamo le na mehanizme, ki privedejo do nasičenosti zraka. V splošnem poznamo dva:

=>   ohlajevanje zračne mase
=>   dodajanje vodne pare

Kako torej iz teh izhodišč nastaneta frontalna megla in kajenje iz njiv? Meglice nad  njivami  sem zadnje čase kar dobro opazoval in si zapomnil, da se pojavijo po dolgotrajnem deževju, ko sonce z prvimi žarki obsije pokrajino in se ozračje na splošno nekoliko ohladi. Imamo torej dobro razmočen teren in sonce, ki z svojim sevanjem segreva površino in zrak nad njo. Toda zakaj se kadi ravno iz zoranih njiv? Tu smo nekoliko v prednosti piloti. Dobro namreč vemo, da sveže zorana njiva odlično sprejema in tudi zadrži toploto, zato je tudi večkrat odličen vir termičnih stebrov. Zorana njiva se torej po deževju močneje segreva kot okolica in "pregretemu" zraku med svojimi brazdami tako omogoča da sprejme večjo količino vode. Zaradi segrevanja in vlaženja postaja hkrati lažji in se prične dvigati. Ob tem se sreča in meša z hladnejšim in relativno bolj suhim okoliškim zrakom, kar privede do kondenzacije vodne pare in pojava puhtečih meglic. Lahko bi bilo, pa je res?

Svojo idejo, ki se mi je utrnila med potjo, nato preverim na internetu (glej spodaj navedene vire). Najdem podatek, da gre za puhtečo meglo (ang.steam fog), ki sodi med advekcijsko vrsto megle (ang. advection fog). Na raznih spletnih straneh sicer največkrat omenjajo soroden primer drsenja hladnega zraka nad relativno toplejšo površino vode ali močvirnatega terena, ki je nekoliko bolj pogost. Na popoln odgovor in hkrati potrditev svojih domnev pa naletim šele v knjigi Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Tukaj Rakovec in Vrhovec (1998, str. 162) pišeta, navajam: "Puhteča megla nastane,če hladen zrak pride nad toplo vodo (močvirje, reko, jezero, morje) ali vlažno površino (sveže zorano polje). Takšne površine izdatno izhlapevajo, izhlapela voda pa se takoj nad površino spet kondenzira v obliki dvigajoče se megle." No, in tukaj je moji radovednosti končno zadoščeno  . Poleg omenjenih dveh primerov pa je pojav puhteče megle prisoten še drugje. Omembe vredna sta še pojav slednje po poletnih nevihtah, ko velike količine dežja padejo na razgreta tla in med prvim deževjem na smučiščih. V zadnjem primeru topel dež topi snežno odejo (poraba latentne toplote), za kar se porablja toplota iz okolice. Zrak je že tako ali tako poln vodne pare, zaradi omenjenega ohlajanja pa pride kmalu do nasičenja in formiranja megle. Zanimivo, ane. Smučarji, prosim da to potrdite. 

Mogoče se kdo že sprašuje kako sem ob iskanju puhteče megle naletel na frontalno meglo? No, v tujih strokovnih virih ti dve vrsti megle pogosto "mečejo v skupen koš". Zanju navajajo skupno oznako ang. evaporation or mixing fog. To je skupno ime za meglice, ki nastanejo ob izdatnem izparevanju vode in nadaljnjem mešanju nastale vodne pare z hladnim in relativno bolj suhim okoliškim zrakom. Mednje uvrščajo poleg puhteče megle tudi frontalno meglo.

Frontalna megla (ang. frontal/precipitation fog) nastane , ko tople vodne kapljice padajo skozi hladen in relativno bolj suh zrak pod oblakom. Na svoji poti izhlapevajo ter z tem dodatno vlažijo in ohlajajo (poraba latentne toplote) okoliški zrak. Pride do nasičenja, ponovne kondenzacije in nastanka megle, ki jo pogosto videvamo ob pobočjih. Pojav frontalne megle je najznačilnejši za padavine v topli in stacionarni fronti, pojavi pa se lahko tudi ob hladni fronti, le da je takrat zaradi veliko burnejših pojavov bolj kratkožive narave. Zanimivo je, da je njihov nastanek mogoč tudi ob snežnih padavinah. Za to je potreben veliko bolj suh zrak pod oblaki, postopek izhlapevanja pa zamenja direkten proces sublimacije.

Viri:

•   Rakovec,J. in Vrhovec,T. (1998) OSNOVE METEOROLOGIJE za naravoslovce in tehnike, Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
•   NOAA (2008) Elektronski vir, http://www.crh.noaa.gov/jkl/?n=fog_types [dostop 10. aprila 2008]
•   Wikipedia Sl. (2008) Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/Megla [dostop 10. aprila 2008]
•   Wikipedia (2008) Elektronski vir, http://en.wikipedia.org/wiki/Fog [dostop 10. aprila 2008]
•   http://www.islandnet.com/~see/weather/almanac/arc2002/alm02sep.htm [dostop 10. aprila 2008]
•   http://www.stormdisplay.com/fog.asp [dostop 10. aprila 2008]
•   http://www.usatoday.com/weather/wsfog.htm [dostop 10. aprila 2008]
•   http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=steam-fog1 [dostop 10. aprila 2008]
•   http://apollo.lsc.vsc.edu/classes/met130/notes/chapter5/dew1.html [dostop 10. aprila 2008]
•   http://imnh.isu.edu/digitalatlas/clima/imaging/conden.htm [dostop 10. aprila 2008]


Lep pozdrav vsem.
(komentarji, kritike, dopolnitve zaželjene)

[Duzek]

Zanimivo,

je pa v Bohinju zanimiva situacija, saj se praviloma po vsakem dežju zvečer pojavi taka megla, ki potem preide v pravo meglo ali zelo nizko oblačnostjo. Taka megle je v Bohinju zelo pogosta, veliko pogostejša kot tista zaradi inverzije.

[gradiščan]

Zelo zanimivo in poučno branje  , s tem si odgovoril kar na nekaj mojih vprašanj, ki se mi občasno porajajo.. Hvala ti.

[Ciklon]

Termodinamika vlažnega zraka mi ni tuja in mislim, da je razlaga zelo dobra.
Lepo si tole pripravil!
Bravo!

[Astra]

Florjo, zelo poučna razlaga. 

[H2o]

Super si tole napisal. Meglo na smučiščih sem opazoval kakšen teden nazaj in je res tako, kot je navedeno zgoraj. To lahko opazujemo tudi ob odjugah pozimi, oziroma takrat ko imamo sneg. 

[paradolf]

Florjo odlično in poučno. 
Ko zjutraj po recimo deževni noči hitro posije sonce predvsem na zoranih poljih velikokrat vidim kako puhti iz zemlje.

[Cumulonimbus]

Super poučna razlaga florjo, je pa pojav mogoče opaziti tudi poleti ob velikih temperaturnih razlikah in ob izjemno suhemu zraku, ko se zjutraj (ko vzide sonce) nad preoranimi njivami pojavljajo meglice, posledica nočne rose


lp

[paradolf]

V soboto smo sadili krompir in ko smo prišli na polje smo zagledali tale prizor. K sreči sem imel fotoaparat pri sebi v avtu in hitro pritisnil na sprožilec. Pojav je trajal le okoli 10 minut, nato pa je meglica postopno izginila.

[dominikb]

Pri nas na goriškem,ki je v bližini furlanske ter padske nižine je znana tako imenovana advekcijska megla,ki je lahko tudi dolgotrajna.Vzrok je v jesenskem času toplejše morje in hladnejše kopno,v spomladanskem času pa še hladno morje in že bolj ogreto kopno.Za to meglo je tudi značilno da piha zmeren veter do nekaj m/s.Pojavlja se največkrat ko je nad Sredozemljem visok zračni tlak nad srednjo Evropo pa nižji tlak z jugozahodnimi vetrovi.V višino sega tudi nad 200-300m.V tem primeru ima notranjost Slovenije ter višje lege lepo vreme.Podobna toda dosti bolj obsežna je advekcijska megla v Namibiji(hladen benguelski tok),v Peruju in severnem Čilu,kjer je Humboltov hladni tok,ter v Kalifornji(San Francisco. Zanimivo je v puščavi Atacama,kjer razen megle ob morju skoraj ni dežja.Nsem ravno prepričan toda slišal sem da tam ni deževalo že več stoletij,celo 400.let.Če ima kdo bolj točne podatke pa naj pove.  l.p

[florjo]

Paradolf, hvala za sliko puhteče megle.
Tu pa je še primer frontalne megle:



Lep pozdrav

P.s.: Se opravičujem za nekoliko pretemno sliko.