ZEVS Forum

Povodenj v Polhograjskem hribovju 4.8.2014

Začel/a stog, 05. Avgust 2014, 17:08:46

Prejšnja tema - Naslednja tema

0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.

.sonček.

Brez vremena ni življenja.

Oblak69

#16
V sobotni delovni akciji pri odstranjevanju posledic neurja sem izvedel, da je podatek 185,59 litrov dežja na m2 točen, ni pa to Arso padavinska postaja ampak privat postaja, opremljena z laserskim merilnikom padavin Disdrometrom (glej sliko), locirana na vzhodni strani Črnega Vrha - Smolnik, kjer je bila intenziteta (vsaj po stogovi akumulaciji sodeč) že precej večja kot v samem centru vasi.

Disdrometer



Na Arso PP pa je količina padavin za to obdobje 134 mm. Postaja je locirana tik pod OŠ Črni Vrh - http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/stations/crni-vrh-pg.pdf.
Še nekaj ostalih podatkov. Vir: Arso - Neurja 4. in 5. avgusta 201




p.s. David, sem ti poslal datoteko na mail  ;)


EDIT: Matej (@sonček), je bila cesta danes v Potrtebuježev graben že odprta, ko si se vračal, ker v soboto ni več veliko manjkalo in tudi po sliki (2) sodeč je zelo blizu temu?

stog

#17
Citat od: Oblak69 dne 11. Avgust 2014, 22:00:32
V sobotni delovni akciji pri odstranjevanju posledic neurja sem izvedel, da je podatek 185,59 litrov dežja na m2 točen, ni pa to Arso padavinska postaja ampak privat postaja, opremljena z laserskim merilnikom padavin Disdrometrom (glej sliko), locirana na vzhodni strani Črnega Vrha - Smolnik, kjer je bila intenziteta (vsaj po stogovi akumulaciji sodeč) že precej večja kot v samem centru vasi.


Hvala za podatke.  Torej po pričakovanjih je šlo za amatersko postajo na vzhodu Črnega Vrha (oz. Smolnik).
Po akumulaciji sodeč, ni bila tam količina padavin le "nekoliko večja" ampak celo največja. Vau, postaja ravno v centru.  :beerchug: :icon_mrgreen: Kakšna sreča.
Karta s piksli za 1. dan kaže ravno nad Smolnikom okoli 185mm po odtenku sodeč. Pa tudi sicer še vedno nisem izvedel minimalnega premika radarja na zahod (za pol piskla) ob združevanju s kartografsko podlago kar nameravam storiti že nekaj časa. Me pa res zanima njegova povsem točna lokacija.
Morda grem jutri v Petačev graben tudi sam.

p.s. Ampak arso pa ima specialne karte za akumulacije. V 7 barvah do 150mm.

Oblak69

#18
Žal sem dobil zadnjič napačen podatek, kajti ta privat postaja ni locirana blizu Smolnika, ampak je postavljena neposredno v bližini ARSO PP, oddaljena le 200m ena od druge, obedve na višini okrog 830m.

Lokacija obeh postaj
http://www4.slikomat.com/13/0812/oam-Lokaci.png

To postajo so postavili študenti iz Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru raziskovalne diplomske naloge pri Kožuh Jožetu, ki je tudi zaposlen na tej fakulteti. Sva že tudi pravkar govorila in mi je povedal, da zaenkrat podatki niso dosegljivi na spletu ker je merilna postaja še v fazi testiranja.  Bo pa po vsej verjetnosti v bodoče  :icon_wink: Da je lahko tolikšna razlika na tako kratki razdalji, je nemogoče, kateri podatek pa je bolj zanesljivi, pa je zaenkrat še težko reči. Testiranja so pokazala, da disdrometer veliko bolje detektira tip padavin, njihovo intenziteto in trajanje, dočim je podatek o količini padavin v primerjavi z referenčnimi ombrometri običajno precenjen..........torej bi moralo biti kvečjemu še več padavin  :icon_question:
O tem sem tudi že obvestil pristojne na Arso in me prav zanima njihovo mnenje, kajti do sedaj še niso vedeli za to postajo  :icon_kava:
Tudi z lastnico PP ga.Tilko Košir sva bila že v navezi in se tudi sama čudi tej razliki med postajema (134mm in 185,59mm).


Gorazd

Če je količina padavin precenjena, pomeni, da je podan prevelik izmerek, oz. je padlo manj od prikazanega. Zato je bolj verjeti ARSO izmeri.

Mejte se radi

Oblak69

Citat od: Gorazd dne 12. Avgust 2014, 11:39:54
Če je količina padavin precenjena, pomeni, da je podan prevelik izmerek, oz. je padlo manj od prikazanega. .........

Maš prav ja Gorazd, moja napaka. Pa vendar, da bi se motil za skorajda 40 % glede na PP, je pa tudi malo verjetno. Tip disdrometra je LPM 5.4110.00.300 nemškega proizvajalca  THIES CLIMA -http://www.thiesclima.com/disdrometer.htm, katere uporablja tudi Arso (http://www.meteolab.si/blog/?p=81


stog

#21
Tako torej...  ::)

Sam še vedno bolj verjamem klasični "kanti" kot elektroniki.
In če ima prav privatna postaja, bi Smolnik moral dobiti krepko čez 200mm kar pa se mi zdi malo verjetno.
Ravno sem se vrnil s Petačevega grabna. Slike naložim zvečer.

matic19

Kolikor sem gledal je tale laserski distrometer namenjen bolj zaznavanju tipa padavin (dež, sodra, sneg, megla, toča...) kot pa samemu merjenju količine padavin. To je tudi nekako povedano v zgornjih dveh linkih, ki jih je prilimal @Oblak69. Pri tako močnih nalivih se kaj hitro zgodi, da se debele kaplje razletijo na ohišju laserja, njihov prš pa potem moti senzor, ki napačno zaznava količino padavin. Te naprave uporabljajo na raznih letališčih ali oddaljenih lokacijah, za določanje tipa padavin oz. vidljivosti v primeru megle, brez da bi gledal skozi okno  :icon_mrgreen: Jaz bi zagotovo bolj zaupal klasičnemu dežemeru z vagico, ki je nameščen na ARSO padavinski postaji. Tudi podatek, da lahko laserski merilnik meri intenziteto do 250mm/h ni nič kaj preveč impresiven.

Oblak69

#23
Na vseh Arso PP meri padavine človek z ročnim odčitavanjem z klasičnim hellmannom in ne z kakšnimi avtomatskimi senzorji na prekucno vagico.
Laser sicer ima en majhen zaslon proti ohišju na obeh starneh, a za tako močne padavine sigurno premajhen, tako da se strinjam z Maticovo ugotovitvijo glede motenja kapelj, ki padajo na ohišje in motijo senzor. Me prav zanima, kako mnenje podo podali na Arso, ki v svojih poročilh o izrednih dogodkih občasno navajajo podatke tudi iz privat VP.

stog

#24
Ocena velikosti vodotokov:


6 dni pozneje:

LJ Dolgi most:

Petačev graben:



































Razen enega mostu (tisti ki sem ga poslikal) ki je sedaj v gradnji, je sedaj cesta prevozna in večji del doline je za silo prekopan. Kjer je bila najprej cesta, nato struga, je sedaj spet zasilna cesta. Je pa peska, skal in vejevja po celi dolini dovolj še za tedne prekopavanja. Ima pa en nov mostiček le dva manjša rora in če bi bil spet kak močnejši naliv...  ::)

Po moji oceni je Božna v Polhovem Gradcu dosegla pretok 50-55m3/s medtem ko je v poplavah leta 2010 po mojem mnenju okoli 30, morda do 35m3/s.

Toliko o poplavah z moje strani.

Snežak

Življenje je lepo,ČE ga živiš

Oblak69

Citat od: Oblak69 dne 12. Avgust 2014, 10:48:24
Žal sem dobil zadnjič napačen podatek, kajti ta privat postaja ni locirana blizu Smolnika, ampak je postavljena neposredno v bližini ARSO PP, oddaljena le 200m ena od druge, obedve na višini okrog 830m.

Lokacija obeh postaj
http://www4.slikomat.com/13/0812/oam-Lokaci.png

To postajo so postavili študenti iz Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru raziskovalne diplomske naloge pri Kožuh Jožetu, ki je tudi zaposlen na tej fakulteti. Sva že tudi pravkar govorila in mi je povedal, da zaenkrat podatki niso dosegljivi na spletu ker je merilna postaja še v fazi testiranja.  Bo pa po vsej verjetnosti v bodoče  :icon_wink: Da je lahko tolikšna razlika na tako kratki razdalji, je nemogoče, kateri podatek pa je bolj zanesljivi, pa je zaenkrat še težko reči. Testiranja so pokazala, da disdrometer veliko bolje detektira tip padavin, njihovo intenziteto in trajanje, dočim je podatek o količini padavin v primerjavi z referenčnimi ombrometri običajno precenjen..........torej bi moralo biti kvečjemu še več padavin  :icon_question:
O tem sem tudi že obvestil pristojne na Arso in me prav zanima njihovo mnenje, kajti do sedaj še niso vedeli za to postajo  :icon_kava:
Tudi z lastnico PP ga.Tilko Košir sva bila že v navezi in se tudi sama čudi tej razliki med postajema (134mm in 185,59mm).





Končno le odgovor iz ARSO:

Glede na podatke, ki jih imamo, so odstopanja okoli 20% pri močnejših padavinah sprejemljiva.
Disdrometri v osnovi niso namenjeni merjenju količine padavin ampak določanju kode sedanjega vremena.

> Primer specifikacij za naše disdrometre:

Error intensity-/quantity measurement
(rain equivalent) compared with reference sensor
(wind speed< 3m/s)
≤ 15% (rain, 0,5... 20mm/h)
≤ 30% (snow)
----------------------

Po tem sodeč razlika med 186 in 134 mm ob upoštevanju velikega prostorskega gradienta ni več izjemno velika. Vsekakor je za skupno višino padavin najprimernejši klasični Hellmannov dežemer, elektronika in tudi pluviografi pa lahko dajejo za 10 % in več netočne podatke.