Krn - 16.3.2012

[Pihe]

Za današnjo fotoreportažo se morate pravzaprav zahvaliti ustanovitelju zavoda, kjer delam. Krepko so jih začeli s*ati in meni je bilo poslušanja neumnosti vrh glave zadosti. Zato sem se odločil, da grem raje na kak gorski vrh, ki jih nimam nikoli zadosti. Družbo mi je po nevemkoliko letih delal sin (bo že držalo tisto,da ko postanejo starejši, jim ni nič narobe it s starši kam na izlet). Pravzaprav bi moral napisat, da sem družbo pravzaprav delal jaz njemu, saj naju je on zapeljal do vasice Krn, ki je pozimi zadnji obljudeni kraj pod krnskim pogorjem. Pastirji namreč še niso zasedli svojih "položajev", pa tudi planinska koča na planini "Kuhinja"(hecno ime za planinsko kočo,kajne? Le kdo se ga je spomnil...najbrž kdo od precej lačnih...) je samevala zaprta.
Z avtom sva se tako v prekrasnem sončnem jutru pripeljala do parkirišča v bližini planine Kuhinja. Pot z vozili naprej je od tu najbrž dovoljena samo domorodcem, kar pa naju ni popolnoma nič zafrustriralo.Na parkirišču je namreč konec asfalta in že zato mojemu potomcu ni na misel padlo, da bi svoj težko prigarani(kar pomeni krediti in pufi staršev pa še koga ;-)) Audi gnal še kak ovinek višje. Nič hudega.Konec koncev sva prišla pretegnit najine krake in ne michelinke na avtu.

Startno mesto,le par minutk hoda od planine in planinske koče Kuhinja



Lepo označena pot se sprva prek pašnikov začne vzpenjati proti vrhu



Sprva vidimo visoko nad nami tisti temni predmet poželenja - Gomiščkovo zavetišče pod vrhom Krna, a se nam dokaj hitro skrije(jasno, da nas ne zgrabi prehitro obup;-)), saj nas pot vodi nekoliko v levo in nad ozko strmo grapo(v snežnih razmerah je najbrž to najnevarnejši del poti!) prvič ugledamo Kobariški stol na levi,Krasji vrh ter zaenkrat še sramežljivo - pogorje Kanina v daljavi



Malo višje zgoraj pa se nam že odpre prelep razgled na drežniške vasi ter planine.Belo kuliso seveda vedno prispeva kaninsko pogorje v ozadju



Vse lepo in prav, vendar sonce neusmiljeno pripeka in teža pijače v nahrbtniku se vedno hitreje od tam seli v najina pancetna rezervoarja(=trebuha).Pravijo,da je lažje nositi v sebi, kot na sebi.Potrjujem,da drži 100%. In,ko termika že ustvarja podobe, ki smo jih navajeni iz filmov v puščavi(migotanje), se nam vrh Krna s svojo severozahodno steno pokaže v vsej svoji lepoti



To požene mojega nadebudneža naprej in hitreje navzgor.Saj vem, bil je le obziren in ni hotel "staremu" povedat v fris, da je počasi že naveličan slow motion premikanja, predvsem pa mojega dihanja v stilu lokomotiv iz 19.stoletja. In iz klopce pred Gomiščkovim zavetiščem je začel veselo zabavljat navzdol na svojega ubogega očeta(najbrž moram bit še srečen,da ni snega ali kamnov valil navzdol)



No, sledil je del dneva, ki bralce najmanj zanima, toliko bolj pa je mene.Na vrsti je bilo namreč krmljenje in martinčkanje pred še deloma zasneženim zavetiščem tik pod vrhom Krna.Zatem je od mladega "oficirja" padel ukaz, da moram svoje kosti premakniti še 35 m višje, na sam vrh Krna (2245 m n.v.).Ta del je bil najbolj zimski na vsej turi.Opoldansko sonce je dodobra ojužilo sneg(še kake pol metra do slabega metra ga je tam gor, pa še to ne povsod) in parkrat sem ob ugrezu doživel super cooling system svojega podnožja od trebuha navzdol, saj se mi je krepko udrlo pod nogami. Vrh je deloma zasnežen,deloma kopen



No, s svojim namočenim podvozjem sem se kar hitro potolažil,saj so nama bogovi lepega vremena in prečudovite narave Julijskih Alp naklonili nekaj prekrasnih pogledov. Proti severovzhodu Triglav....



.....proti vzhodu Batognica in Peski.....



....proti Bohinjskim goram (iz Peskov navzdol proti Krnskemu jezeru je po moje zdaj edino,kolikor toliko možno turno smučišče, saj je snežna odeja strnjena)....



.....proti severu kraljuje dvojček Mangrt in Jalovec (pozor,v sredini fotke je tudi Bavški Grintovec, kateri izgleda kot predpražnik Jalovca.Vendar je v resnici med njima kar nekaj razdalje)....



....pa ponovno Peski s tokrat zelo dobro vidnim predelom,kjer je turna smuka najbrž odlična te dni....



....in spodaj proti dolini Lepene, kot biskvitni piškot še vedno zaledenelo Krnsko jezero....



.... na severozahodu se bohoti Prestreljenik, pod njim pa smučišče Kanin (oziroma tisto,kar je od njega še ostalo - v smislu snega seveda;-))....



....in seveda, brez njega ne gre: Naš očak - Triglav, z zelo skromnim belim pokrivalom....



....in at last but not least, pogled tja, kamor je potrebno ponovno se spustit: planina Kuhinja, 1250 metrov nižje. :-(



Kaj naj napišem za konec? Naj me pač čimvečkrat razjezijo v službi pa boste še deležni takih reportaž.Pa čeprav imam bučo opečeno od sonca...splačalo se je!

Za vas pa sva vse te lepote absorbirala moj sin in jaz.



Ma kaj še berete to klobaso!? Marš v hribe! :-)

[Mraz]

To pa je odlična reportaža     

[ŠTROMAR]

Darjo 

[JaniS]

Odlično!   

evo, že tečem 

[chris93]

Prelepo kot vedno! 

[max]

  To mi deli 

[gregach]

Odlično! 

[Domček]

Čudovito!   

[zelva]

Čudivite gore

[gradiščan]

Darjo & sin - hvala za te lepote 

[Aquatic]

Lepa je naša Slovenija. Odlične fotke in reportaža.

[Jovi]

Lepe gore, lepe fotografije!! Bravo

[wisky]

Lepo!
Lp Wisky

[Duzek]

Aaaaaa, odlično Pihe. juj sam da bom frej 

[Ledeni]

Predaleč