Planinsko polje-Rakov Škocjan-Cerknica-Močilnik

[MINIMAX]

Da bi prvi dan leta hitreje minil, smo se odpravili na ogled naših presihajočih jezer in spremljevalnih pojavov. Povod je bil zapis na forumu, da je Planinsko polje skoraj na maksimumu. Kljub dežju, mestoma kar intenzivnemu, je bilo kaj videti. Slike niso ravno kvalitetne, kdor je stvar že videl, ve za kaj gre, ostalim pa dober razlog za ogled v živo...

Planinsko polje




Zavijemo pri pokopališču navzdol in pridemo do ceste, ki se konča v vodi




Nadaljujemo pot proti cesti, ki ob suhem pelje preko polja v Unec





Do nje seveda ne pridemo, ker je zalito še preden pridemo do razpotja







Smuknemo še do vhoda v Planinsko jamo...




Se peljemo skozi Rakov Škocjan preko naravnega mosta..




Na drugi strani ceste še pogled na tkalco jamo..




ki ob drugačnih razmerah s spodnje perspektive izgleda takole:




Nadaljujemo pot skozi Rakov Škocjan, voda se približa cestišču




in končno prepreči malo od gostišča sredi gozda nadaljnjo pot (malo smo sicer zapeljali v vodo, a nekje na polovici ni bilo več možno oceniti globine nadaljevanja poti)




Proti pričakovanjem je bilo Cerkniško jezero, naša naslednja postaja, precej manj polno (most na jezeru)




..pa vendar veličastno "celinsko morje" sredi Slovenije





Na koncu še hiter obisk Močilnika, kjer pride vsa ta voda spet dokončno na dan preden nadaljuje pot proti Črnemu morju. Tudi tu manj vode kot bi jo pričakoval; sem videl že bistveno več...

[jaka]

Super fotografije! Res zgleda kot malo morje 

[ŠTROMAR]

Odlično dokumentirano. Vsekakor tura vredna ogleda. 

[Pihe]

Poučno,zanimivo in lepo. Jaz bi si zgradil katamaran,če bi živel tam dol.Če na Balatonu laufa posel,bi moral tudi tam.

[Lluka]

 

[gradiščan]

Zelo lepo predstavljeno.

[alešrozman94]

Res fantastične slike
Zakaj se pa niste spomnili na rokavčke da bi lahko peljali dalje po tisti cesti?

[Astra]

Odlična reportaža. Iz prve roke smo videli trenutni vodostaj Notranjskega porečja. 

Iz Wikipedije.org pa tole ... www.wikipedia.org

Ljubljanica je slovenska reka, ki teče po južnem delu Ljubljanske kotline. Izvira v bližini Vrhnike, preči Ljubljansko barje, teče skozi mesto Ljubljana in se pri naselju Podgrad kot desni pritok izliva v reko Savo. Ljubljanica se napaja iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju. Njen počasni površinski tok od izvirov v bližini Vrhnike do izliva v Savo je dolg 41 km, njeno celotno porečje (do izliva v Savo) pa obsega kar 1779 km², od tega je kar 1100 km² porečja kraškega. Kraško zaledje izvirov Ljubljanice zajema vode višje ležečih podolij in planot, ki so povezane s ponikalnicami. Nekatere izmed njih so vidne tudi v vodnih jamah Golobina, Križna jama, Karlovica, Zelške jame, Tkalca jama, Planinska jama, Postonjska jama, Predjama, Logarček, Gradišnica in Najdena jama. Ker vodna pot obsega večje število poimensko različnih si rek, je Ljubljanica pogosto poetično poimenovana kot reka sedmih imen. Ta so:

Trbuhovica, ki izvira na Prezidskem polju, ob visokem vodostaju pa ponikne na Babnem polju

Obrh, teče po Loški dolini, kjer ponikne in se ponovno pojavi na Cerkniškem polju

Stržen, ponikne na Cerkniškem polju, kamor se s severne strani steka še Cerkniščica, podzemno pa vode z Bloške planote

Rak, ki teče po Rakovem Škocjanu, v Planinski jami se združi z reko Pivko

Pivka, teče po Pivški kotlini, skozi Postojnsko jamo, v Planinski jami se združi z reko Rak

Unica, ki v Planinski jami nastane z združitvijo reke Pivke in Raka; teče po Planinskem polju

Ljubljanica (izvira v okolici Vrhnike, v reko Savo se izliva pri kraju Podgrad)

Osmo ime bi lahko predstavljal potok Logaščica, ki deloma vključuje ponikalne sisteme območja Rovt, Hotenjskega podolja in Logaškega polja. Te ponikalnice se južno od Vrhnike podzemno združujejo s preostalimi zgoraj omenjenimi vodami. Na obronkih Barja izvirajo tudi ponikalne vode z Rakitne, sprva v Ponikvah pri Preserju in nato v kraškem bruhalniku pri Kamniku pod Krimom. Čeprav porečje Ljubljanice pripada sistemu črnomorskega povodja, se v nekatere vode iz Pivške kotline in Hotenjskega podolja podzemno izlivajo tudi v reke Timava, Vipava in Idrijca ter s tem predstavljajo bifurkacijo črnomorsko-jadranskega razvodja. [1] V kraju Podgrad je sotočje treh rek, Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice. Na tem mestu so pred 2000 leti rimljani postavili utrdbo (Sava Fluvia), v tistem času se je na istem mestu stekal v Savo še potok Besnica. V 18. stoletju so zaradi rečne plovbe velikih ladij regulirali Savo in Ljubljanico, zato se je sotočje premaknilo in je danes v Zalogu (o sotočju štirih voda govori tudi kronist Janez Vajkard Valvasor).