Orografske padavine v Sloveniji (Dvig in spust zračnih mas ob različnem vetru)

[krispy123]

V kratki slikovni predstavitvi bom poskusil ponazorit glavne dominantne vetrove pri nas v Sloveniji. Istočasno pa kako so ti vezani na t.i fenizacijo (sušenje) padavin, v drugem primeru pa seveda orografski dodatek padavin. Sploh zanimivo mi je kako se razporeditev padavin po Sloveniji praktično že lahko zelo spremeni ob majhnem obratu vetra po višinah. Ob hkratnem nastanku ciklonskih območji seveda v naši bližini.

Pa poglejmo naše klasične dominantne JZ višinske vetrove ob primeru Genovskega ciklona.

Privetrna stran pregrade je v našem primeru na JZ-Z-J strani in s tem prisilni dvig po vertikali in dodatek padavin. Istočasno je zavetrna stran na S-SV-V strani, če je vertikalni spust dovolj velik se zračne mase posušijo v smeri dna kotlin/doline. Seveda še vpliva marsikaj drugega, če je dolina dovolj ozka potem se spust ne dogaja prav do dna. Če je ovira dovolj visoka že v nadaljevanju takoj na severu, potem sušenje ni tako izrazito. Istočasno se sicer redko, a ob dovolj močnemu vetru predstavi prehodno glavnina tudi na zavetrno stran hriba. V primeru če tok vetra obteče nek hrib. Padavine pa so navadno najbolj močne tam, kjer se dolina/kotlina "slepo konča", je dvig najbolj izrazit in kondenzacija najhitrejša. So pa tudi pojavljajo različne situacije, sploh v zimskem času, ko po višini dominira močan jugozahodnik, v spodnjih plasteh pa so vetrovi šibkejši in obračajo že na blage "severne" ob (jezeru hladnega zraka). Gre za veliko različnih primerov, predstavil sem samo dva, ki ju že sam poznan. V tem zadnjem je zaradi že "velike" nasičenosti zraka tudi v dolini "sušenje" nekoliko omiljeno na zavetrni strani.











Cona konvergence (stekanja zraka) in divergence (raztekanja).



Veter pri tleh.




850hPa.



700hPa.



Klasični primer Genovskega ciklona ob mejni situaciji (8.1.2010).





Situacija ob JV vetrovih.

Jugovzhodni ali južni višinski vetrovi se aktivirajo navadno ob klasičnem prehodu ciklonskih območji preko Italije z južnejšo tranzicijo v smeri osrednjega-severnega Jadrana in Balkana. Takrat vetrovi tako po višini, kot tudi spodaj obrnejo. Zaradi razgibanega reliefa Slovenije in drugačne lege ciklona se zgodi, da lahko po višini pihajo omenjeni JV vetrovi, v spodnjih plasteh pa pride do klasičnega obrata v dominanten severovzhodnik. Ta obrat vetra seveda drastično spremeni razporeditev padavin, takrat v primerjavi z JZ vetrovi postane zavetrna stran dejansko privetrna. Največji je v našem primeru dvig, ker bolj gledamo vetrove v spodnjih plasteh po vertikali na S-SV-V strani dovolj visokih hribovitih pregrad. Na JZ-J-Z strani pa se takrat ob dovolj močnih vetrovih pogosto pojavlja fenizacija. Skratka teorija pravi tudi, da močnejši je veter višje bolj bo nekje sušilo padavine, spet na drugi strani pa bo vse večji faktor dodatka orografskih padavin. Trenutno sem našel le primer situacije ob JV višinskih vetrovih, bom pa v naslednjih dneh poiskal še eno situacijo iz preteklosti ob južnih vetrovih.











Raztekanje in stekanje zraka na podlagi dominantnih tokovnic.



Veter pri tleh.



850hPa.



700hPa.



Lep primer Jadranskega-Balkanskega ciklona. (24.1.2014).




Južni vetrovi.

Situacijo ob dominantnih južnih višinskih vetrovih je bilo zelo težko poiskat. Saj navadno je po višini čisti jugozahodnik, ali pa vzhodnejša tranzicija ciklona ob obratu na jugovzhodnik. Spodaj sem le našel nek primerek. Pa še v tem ne gre za klasično zadevo.











Stekanje in raztekanje zraka.



Veter pri tleh.



850hPa.



700hPa.



To so verjetno tri najbolj pogoste in dominantne smeri vetra ob padavinskih situacijah. Torej JZ-J-JV višinski veter in JZ-SV ali J-S, JV-SZ smer prihoda padavin. Ostale tipologije so redkejše in prinesejo manj padavin, ali pa se dogajajo v stilu poletnih neviht v topli polovici leta.


In še za zanimivost SZ višinski tokovi.

No pa poglejmo kje je fenizacija ob omenjenem višinskem vetru najbolj intenzivna v Sloveniji. Torej ob sušenju zrak pri efektu vertikalnega spusta zraka v smeri dolin.

1. Največji učinek vidimo je na JV-V strani Pohorja, vertikalni spust znaša tam okoli 1200 m. Sploh območje okoli Slovenskih Konjic (zahodnega dela Dravinjske doline)-Slovenske Bistrice do letališča Maribor (že dela Dravskega polja).
2. Bohinjska dolina ob spustu zraka iznad Julijskih Alp, sicer na JV-J stran se spet hitro zrak nazaj dviguje, tako je efekt manj izražen.
3. Zgornja Savinjska dolina in vzhodni rob Dravograda.
4. Deli Bele Krajine in okolice Črnomlja. Ti se bodo najbolj segreli v prihodnjih dneh ravno zaradi izjemno specifične lege, ob nizki nadmorski višini (pod 200 m) in po "zračni" razdalji so že relativno blizu Kvarnerja.









850hPa.



Po možnosti še kaj dodam.

[ŠTROMAR]

krispy123 hvala 

[krispy123]

Dodajam še dve fenomenalni analizi na podobno tematiko, ene najboljših kaj sem jih našel. Prva se posveča prostorskemu spreminjanju padavin na profilu čez Trnovski gozd, druga pa za Savinjsko/Tuhinjsko dolino do Golt. Kapo dol avtorjem.

https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=111415&lang=eng

https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=108552&lang=eng

Štromar.

[komar]

Sem šel malce analizirat ob močnih JZ vetrovih, spodaj in zgoraj se zrak močno prisilno dviguje iznad doline Soče. Nekako iznad Tolmina po vertikali strmo navzgor gre od 200 m do 2000-2200 m.n.v v zgolj par par km. Med Krnom in Vrhom nad Škrbino je efekt orografski vsaj realno največji v celotni Sloveniji ob podobnih tokovnicah. Tako nakazuje tudi visoko-resolucijski SHD glede orografskih padavin. Na tem področju je ob omenjenem vetru, ki piha pravokotno na pregrado torej relativni prisilni dvig po vertikali večinoma kar med 1700-2000 m.n.v. Istočasno po ovinkih še je prisoten vpliv relativno toplega Jadranskega morja, ta topel zrak iznad Padske nižine po ovinkih potuje proti severu. Istočasno pa aktivira ob prvih pravih hribih/gorah cono konvergenco po južnih pobočjih. Torej imamo tukaj izjemne zadeve v igri, združene močne konvektivne padavine+ orografske. Pravi unikat, sej tudi drugod se tole pojavlja po Sloveniji. A nikjer v takem ekstremu. Res noro.

Istočasno je nastala velika razlika v količini padavin med Voglom in Bohinjsko Bistrico. Na podlagi kratkega pogleda na relief vidim, da se na na Voglu sicer zrak že malo spušča preko pregrade, a je predel skozi pod dovodom zelo vlažnega zraka še iznad doline Soče in tudi še bolj labilnega ozračja. Zato so se padavine kar obnavljale iznad JZ strani. Medtem, ko se potem zrak po vertikali spusti za 1300-1400 m proti predelu Bohinjske doline. Inteziteta padavin tako nekoliko pade in je manj padavin manj, zrak ostaja sicer čisto nasičen. A tukaj že gre bolj za orografske padavine in manj konvektivne, ker je vpliv iznad omenjene doline Soče in s tem zaradi visoke zaščite na J-JZ strani zanemarljiv. Istočasno se potem na S-SV strani Bohinjske doline spet zrak po vertikali hitro dvigne proti Pokljuki. A ker je tole sekundarni prisilni dvig je proti severu nato padavin že nekoliko manj kot na drugi strani pregrade. Po kratkem pregledu, bi rekel, da v omenjeni dolini dobi največ padavin na letni ravni zahodni rob sploh ob jezeru. Moja analiza lahko ima kar nekaj napak, če sem kaj pozabil ali morda narobe povedal me kar popravite.

Prikazano na reliefu v kratki predstavitvi.



Orografski dvig in spust. Vijolčne barve potrjujejo največji prisilni dvig na omenjenem območju.

[krispy123]

Še eno zanimivo poslabšanje je za nami in čas je za analizo skupnih padlih padavin od 2.10 do 5.10.2024.

Po nekaj ur dela in zbiranja podatkov sem pripravil skupno količino padavin tega poslabšanja še za Ljubljansko kotlino z okolico, pač analiza obsega večji del osrednje Slovenije in potem še zahodne in deloma severne pod KSA in Karavankami do Celjske kotline. Ker je šlo za klasičen JZ višinski tok, je bilo smiselno naredit tole zadevo. Res impresivno kaj dela orografija hribov, tole spreminjanje količine padavin v par km je fantastična zadeva za spremljanje. Kot vidimo zahodni del Dinarskega gorstva pobere glavni del močnih padavin, tam se združijo konvektivne+ orografske padavine na privetrni strani. Lokalno je padlo tudi preko 300 mm. V nadaljevanju se je zrak že spuščal proti Ljubljanski kotlini. JZ,Z rob je dobil največ padavin od Škofje Loke do Notranjih Goric in Vrhnike. Večinoma med 130 do 150 mm. V nadaljevanju postane teren čisto raven, tako se zmanjša faktor orografije čez samo kotlino, tako se je zmanjšala skupna količina padavin proti SV-V robu te kotline vse do slabih 70 mm. Istočasno se potem pod KSA spet količina padavin pošteno poveča, spet preko 100 mm. Nato gremo še naprej v zgornjo Savinjsko dolino. Največ je padlo na zahodnem robu te v bližini Gornjega Grada okoli 140 mm, manj proti vzhodnem delu v smeri Mozirja pa okoli 100mm.  Na zahodnem robu spodnje Savinjske doline je padlo od 90 do 120 mm. Količina padavin potem še nekoliko pade čez Posavske hribe in jugovzhodu, v Zasavju je večinoma padlo le med 60 mm do 80 mm. Skratka zanimiva situacija.