Napoved vremena - januar 2017

[komar]

01-07

07-13

13-19

19-01

01-07

07-13

13-19

19-01

07	10	13	16	19
01	07	13	19	01

Za 24 ur (1 dan) naprej:      

LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK
LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK

Za 48 ur (2 dni) naprej:      

LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK
LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK

Za 72 ur (3 dni) naprej:      

LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK
LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK

Za 96 ur (4 dni) naprej:      

LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK
LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK	LINK

Vir: ARSO (spodnji dve sliki)




Napoved za SZ Slovenije (Rateče):   
      
   
      
   Napoved za osrednjo Slovenijo (Ljubljana):   
      
   

Napoved za SV Slovenije (Maribor, Murska Sobota):   
      
   

Napoved za Z Slovenije (Idrija):   

      
      
   Napoved za osrednjo Slovenijo (Ljubljana, Litija):   

      

   Napoved za V Slovenije (Zagreb na Hrvaškem):   

   
      
   Zanimive povezave:   
      
   https://www.windyty.com/?45.895,14.161,9   
   http://www.meteoguru.com/en/pro/ecmwf/?latlon=46.10,14.52   
   Splošna stran meteoguru: http://www.meteoguru.com/en/forecast/Slovenia/Ljubljana/Ljubljana-3196359   

[matic19]

Čeprav se je zdelo, da smo z nevihtami zaključili, se bo očitno še uspela sestaviti ena (dokaj) dobra situacija to jesen. K sreči v zadnjih dveh tednih ni bilo dalj časa vztrajajoče burje, ki bi povsem ohladila morje in s tem bi imele nevihte na voljo tudi manj energije. Skratka, v zahodno Sredozemlje in Iberski polotok se je ugreznila obsežna dolina, ki se počasi preoblikuje v obsežno odcepljeno višinsko jedro nad Atlantikom in Britanskim otočjem. Na njenem južnem robu se nahaja vetrovni stržen, ki nad osrednjo Evropo prinaša občutno toplejši in bolj vlažen zrak. V Zahodnem sredozemlju bo nastal tudi plitev ciklon, ki bo poskrbel za nekaj dodatnega smernega striga predvem pri tleh. Že jutri se v širši okolici Genove pričakuje močne in obilne padavine, ki bodo posledica počasi premikajočih se konvektivnih linij, ki se bodo prožile v zelo nestabilnem okolju, vrednosti potencialne energije bodo med 1000 in 2000 J/kg, lokalno tudi več. Skupaj z energijo bo prisoten tudi zelo močan smerni in hitrostni strig, še posebno izrazit bo smerni strig pri tleh, kar pomeni tudi možnost za razvoj tornadnih supercelic. Vrednosti striga bodo tudi nad 30 m/s, striženje med 0 in 3 km višine bo impresivnih 20 m/s. Količine padavin na tistem območju bodo presegale 200 mm/24h, lokalno seveda še veliko več.

Skupaj s premikanjem doline oz. odcepljenca proti vzhodu, se bo krepil tudi strig nad Jadranom. Osebno do jutrišnjega večera še ne pričakujem nič resnega na vzhodni obali Jadrana, nekaj dežja bo vseeno padlo tekom dneva. Ker takrat še ne bo dovolj nestabilnosti, tudi pojavi ne bodo izraziti. Zvečer potem pričakujem, da se bo v severni Italiji pričelo proženje neviht, ki se bodo združevale v stacionarne linije padavin, ki jih bo neslo v južna pobočja Alp. Ker se bo nestabilnost povečevala, bodo te nevihte veliko bolj aktivne, možen je tudi razvoj supercelic, sploh glede na vetrovne pogoje. Od tu naprej je dogajanje še malo zavito v skrivnost, saj obstajajo določena razhajanja glede proženja.
Po ARW-ju naj bi se že proti sobotnem jutru pričelo proženje posamenih bolj ali manj izoliranih neviht nad morjem, ki bodo potovale proti Istri in notranjosti Slovenije. Preko dneva kaže proženje le posameznih ploh in neviht tu in tam, proti večeru pa se nakazuje še prehod obsežnega konvektivnega MCS sistema iz Italije v Kvarner in Dalmacijo. Aladina se razlikujeta do te mere, da rišeta le počasen prehod izrazite linije preko morja in združeveanje v velik MCS iz srednje Italije. Vendar, potrebno je vedeti, da je konvekcija nad morjem izjemno nepredvidljiva in velikokrat se izkaže, da se prične proženje že prej ali kasneje glede na modele. Moje splošno mnenje pa je, da se bo pričelo dogajati v soboto proti jutru, nato pa še popopldne/zvečer prehod MCS-ja od JZ. Morda še beseda ali dve glede pogojev, ki so dokaj podobni kot prej omenjeni pri Genovi, nad Jadranom se bo tudi nabralo precej energije, ki se bo pokrivala z močnim smernim strigom - veeringom pri tleh. Zaradi zaporne plasti nad morjem pričakujem, da kar se bo sprožilo, bo imelo zelo dobre pogoje, da postane izolirano supercelično, preden se "raztegne" v razne padavinske linije nad kopnim. Zaradi proženja padavin nad morjem in v Kvarnerju bo, predvsem na jugu, padla večja količina dežja v razmeroma kratkem času, zato niso izključena razlivanja hudournikov na tem območju.

Še nekaj slik pogojev v soboto:


Aladinov presek za Portorož, kjer so vetrovni pogoji impresivni, nato pa takoj po prehodu doline veter poneha, kot bi izklopil stikalo.


Padavine ob 12Z - aladin


MLCAPE ob 12Z - WRF-ARW


Računska sondaža za maleknost zahodno od Novigrada ob 12Z - WRF-ARW. Po tem modelu ob tem terminu veter že slabi.


Prihod obsežnega MCS-ja nad Kvarner in Dalmacijo ob 16Z - WRF-ARW

Do začetka dogajanja je še dobrih 24 ur, zato pričakujem, da se bodo jutri modeli še malenkost spreminjali. Načeloma pa je moje mnenje tako, da bo vsega konec v soboto nekje med 14. in 17. uro. Nekoliko dlje se bodo padavine zadržale le v Dalmaciji.

P.S. če kdo vidi kaj kar sem jaz spregledal, je dobrodošel, da poda svoj komentar na situacijo

[matic19]

Kot vse kaže nas bo od današnje noči naprej zajelo dlje trajajoče obdobje JZ tipa vremena, kar pomeni, da bo bolj oblačno na zahodu in občasno tudi v osrednjih krajih, več sonca in višje temeprature pa bodo na vzhodu. Ob taki globalni postavitvi seveda ni pričakovati povratka hladnega vremena, kot smo ga bili vajeni v zadnjih nekaj dneh. Vseeno pojdimo po vrsti. Tekom današnje noči na petek bo nad naše kraje pritekal vedno bolj vlažen zrak, ki bo na gorskih pregradah na zahodu prinesel oblačno in v nekoliko višjih legah tudi megleno vreme, od jutrišnjega jutra se bodo začele pojavljati tudi manjše, krajevne padavine, ki bodo vztrajale skozi ves dan. V osrednji Sloveniji bo oblačnosti manj, padavin se ne pričakuje, razen nekaj malega v Kamniško-Savinjskih Alpah. Še bolj proti vzhodu bo precej sonca in dokaj toplo vreme preko celotnega petka. Tam bo tudi pihal okrepljen JZ veter, ki bo predvsem v višjih legah v sunkih lahko dosegal okoli 70km/h.

V noči na soboto se bodo padavine okrepile in najprej razširile nad osrednje kraje, nato pa tudi proti vzhodu. Količine padavin bodo predvidoma nekoliko manjše, kot v preteklem poslabšanju, vseeno pa bo tokratna situacija lahko ponekod že bolj resna, saj je namočenost terena bistveno večja kot pred zadnjim deževjem. Trenutni izgledi kažejo, da bo na privetrnih hribih na zahodu do nedelje zjutraj ponovno padlo med 100 in 200 mm dežja, lokalno lahko tudi kaj več. V soboto čez dan se bodo pojavljale tudi nevihte in stacionarni nalivi, ki bodo poskrbeli za naraščanje hudournikov. Proti osrednjim krajem bo seveda padavin bistveno manj, sam pričakujem v osrednjih krajih med 40 in 80 mm dežja, z lokalnimi odsopanji v pozitivno in negativno stran. Na vzhodu bo padavin najmanj, vendar pa bodo vse dodatne padavine lahko povzročale težave, saj je v zadnjem poslabšanju predvsem na Ptujskem padlo okoli 70 mm padavin, zato se bo podtalnica hitro dvigovala. Vseeno pričakujem okvirne količine dežja na tem koncu med 10 in 30 mm.


24 urna količina padavin do sobote zvečer, model WRF-ARW, http://www.modellzentrale.de


Model WRF-ARW, meteoadriatic.net


Model WRF-NMM, meteoadriatic.net

V sobodo zvečer bodo nato padavine oslabele, le na zahodu in jugu bo še naprej občasno deževalo. Še bo pihal JZ veter. Količine padavin bodo bistveno manjše kot v soboto. V notranjosti države se bo lahko občasno pokazalo tudi sonce. Tak tip vremena nas predvidoma čaka še vsaj do sredine prihodnjega tedna, na zahodu bo oblačno, občasno bo rosilo ali rahlo deževalo, proti vzhodu pa bo več sonca.

[krispy123]

V zadnjih dneh smo opazili nekaj zelo zanimivega za začetek naslednjega tedna in dejansko ECMWF model, ter občasno tudi GFS dajeta polarni zrak vse bližje našim krajem. Dejansko naj bi se tisti najhladnejši zrak hotel vrniti iznad jugovzhodne Evrope bolj proti severozahodu. Hkrati pa vidimo ciklonsko območje nad toplejšim, vlažnejšim Atlantikom in če bi se tale polarni zrak še malce bolj vrinil nad srednjo Evropo (ali še ugodneje, da bi en delček polarnega zraka pronical preko zahodne strani Alp v Sredozemlje), bi se lahko polarne zračne mase povezale s toplejšimi Atlantskimi, posledično pa bi lahko dobili ciklonsko območje celo malce višje nad Italijo. Seveda bi lahko šlo za verižno reakcijo s možnim sneženjem v Sloveniji. Če se polarni zrak ne bo dovolj vrnil proti severozahodu, potem bo tisto ciklonsko območje iznad Atlantika hitro odpotoval proti jugu Italije ter kasneje naprej na južni Balkan. Tako, da trenutno obstajata dve možnosti, za spodnjo navedeno je sicer trenutno še več možnosti.
Prilagam zadnje štiri EC 00z zagone za isti termin.









EC za naslednji teden 850 hpa ploskva.



Prilagam še zadnje 4 GFS zagone. Zadnji zagoni podobno vlečejo tale polarni zrak vse bolj proti zahodu. Če se bo trend nadaljeval še v naslednjih zagonih lahko upamo. Ali je tole samo preblisk modelov, ki se popravljajo na boljše za sredino naslednjega tedna ali dejansko resnica pa bomo videli.

[Smučar]

Možnost padavin za 11.1. je skoraj povsem izginila. GEFS zagoni 12Z-0Z so praktično izbrisali padavine, nekaj možnosti je še za 14.1. Tako da nas še naprej čaka sušno vreme, temperature v višinah na 1500m se bodo od nedelje spet dvignile na okoli -5°C, kar bo še vedno za odtenek podpovprečno.


Še EC 00Z:

[matic19]

V plundri je spet nekaj dobrih postov, ki bi sodili sem... Kakorkoli, trenutno se zdi kakšno resno sneženje konec prihodnjega tedna bolj utopija, saj bo AC spet preblizu Alpam in našim krajem in posledično ne bo pustil, da bi se naredil sekundarni ciklon v Genovskem zalivu, temveč se bo kot kaže nekje nad srednjim Jadranom, pa še to zelo plitek. Za nas to pomeni le prehod fronte, pred katero bo za kratek čas zapihal JZ veter in na zahod prinesel nekaj malega padavin. Ker bo vpadni kot doline napačen, bo za fronto v višinah zapihal SZ veter, pri nas se bo ohladilo, padavine pa bodo odhitele na jug, skupaj s sekundarcem v Jadranu. Kot so že napisali v drugi temi, za naprej obstaja večja verjetnost za to, da se bo Azorski AC ponovno postavil nad nas, kar pomeni, da bi zopet padli pod inverzijo in suho vreme do konca terminov.

[matic19]

Si bom drznil napisati, da se mi tale prihajajoča situacija nekako ne dopade preveč, vsaj kar se Ljubljane in severno od nje tiče. Najprej nas bo prepihal JZ veter in začelo se bo v dežju, nato pa pride ohladitev in z njo SV veter ter neizbežna fenizacija. To se lepo vidi na aladinovem časovnem preseku, kot tudi na "luknjah" v zračni vlažnosti na 850hPa. Padavin sicer riše veliko v teh terminih, vprašanje pa je, koliko od tega bo dejansko prišlo do tal. Zato bi rekel, da bo vse, kar bo več kot 5 ali morda 10 cm snega v Ljubljani že lep uspeh. Drugače bo v prvem delu poslabšanja na SZ, kjer bo JZ ne bo prepihal nižin in bo snežilo že od začetka ter na jugu, kjer se bodo padavine najdlje zadržale. Tam bi lahko padlo nekje 20 ali 30cm snega, odvisno pač od lokacije (privetrna ali zavetrna lega ob SV vetru). Nekaj podobnega bi znalo pasti tudi na vzhodu, med 15 in 25 cm s krajevnimi odstopanji v plus in minus.

Težava je tudi v tem, da se mora sekundarec najprej dejansko narediti, preden se bo sploh vedelo, v katero smer bo šlo poslabšanje. Zaenkrat ga modeli izračunajo, kot ga zmorejo, zato so možna tudi večja odstopanja od napovedi.

[paradolf]

jaz bom omenil le prvi del poslabšanja.
Sprva bomo še v hladnem zraku, ki ga bo odrivala prihajajoča topla fronta. Prve padavine na zahodu v četrtek popoldan bodo verjetno padle v obliki snega, nato pa dokaj hiter prehod v dež. Kljub temu da bodo nižine marsikje prepihane, pa bo podlaga ostala podhlajena. Predvsem lokalne ceste v neprevetrenih delih bi lahko imele kar lepo poledico. Žledenje je vseeno tudi možno, a mislim da vseeno ne bo izrazito.
Proti večeru se bi lahko manjše padavine pojavile tudi v osrednjem delu in tudi tu dopuščam možnost da bi lahko sprva malo posnežilo, nato pa hiter prehod v dež. Le zgornjesavska dolina in Bohinj bosta verjetno imela vse padavine v snegu.

Ostalo je že povedal Matic. Jutri bo verjetno kazalo malo drugače, zato bi lahko potek bil tudi drugačen. Je pa res da trend poslabšanja gre v več padavin tako pred in po ohladitvi.

[matic19]

Za konec tedna se obeta potencialno zanimiva situacija. Odcepljenec, ki je trenutno v Sredozemlju, se bo tam očitno potikal še lep čas. Sredi tedna bo prizemni ciklon kot kaže oslabel, ostalo bo le višinsko jedro hladnega zraka, ki se bo gibalo dokaj kaotično po Sredozemlju. Proti koncu tedna se bi znal poglobiti prizemni ciklon pod tem jedrom hladnega zraka na jugu Italije. Od tu naprej pa je veliko odvisno od tega, kako močan bo AC nad srednjo Evropo. Po EC-ju je trenutno precej premočan in ne dovoli, da bi se ciklon premaknil bližje nam in imel večji vpliv na vreme pri nas. Po drugi strani GFS kaže šibkejši AC, ki se razdeli na dva dela na točno pravem mestu, nekje nad Francijo. To dopusti možnost, da se dolina iznad Atlantika približa Sredozemlju, ki "potegne" prej omenjeni prizemni ciklon bližje Alpam in z višinskimi JV vetrovi prinese bolj vlažen zrak, pri tleh pa priteka hladen zrak zaradi AC nad Rusijo. Ta možnost je s stališča sneženja seveda bolj ugodna.
Zanimivo bo spremljati, kako se bo zadeva odvila, je pa to spet precej težko z gotovostjo napovedovati, ker je gibanje teh odcepljencev kaotično in že vsake najmanjše spremembe bistveno vplivajo na potek in končno postavitev. Spodaj se vidi razlika med postavitvijo EC in GFS pri +144 urah.

[cezplotnik]

NCEPova (GFS) deterministična napoved je zelo dobro podprta z ansamblom izračunov glede sneženja v nedeljo in pondeljek. Enak scenarij kaže UKMO, medtem kot model evropskega centra kaže suho vreme in ciklon precej južneje. Potihem upam, da imajo tokrat prav ostali modeli.

[paradolf]

Kot kažejo najnovejši izračuni modelov ki so trenutno na voljo, se omenjeni ciklon za prihodnji teden ne bo uspel toliko približati našim krajem, da bi lahko bolj konkretno vplival na vreme pri nas.
Nekako ga modeli rišejo do Sardinije, nato pa tam obstane in se izpolni.
GFS celo ne vidi nobene možnosti za padavine do konca meseca. Le tu in tam kak član pokaže majhno možnost.


Najverjetneje se bo v prihodnjem tednu nad Evropo okrepil anticiklon. Kako dolgo bo zdržal in ali se bo obdobje brez padavin zaključilo z obsežnim ciklonom na Britanskim otočjem in jugozahodnim tipom vremena, pa bomo še videli.

Ob koncu meseca se kaže močno oslabljen polarni vrtinec, a propagacija v nižje dele atmosfere vemo da pride kasneje. Tako nas mogoče čaka zanimiv drugi del februarja ni pa nujno.

[krispy123]

EC 12Z ob koncu terminov vidi že nov korenček. Za zdaj je še osamljen zagon s tem AC-jem nad Skandinavijo. Nakazuje da naj bi se hladen polarni zrak posledično prestavil iz Rusije proti osrednji, jugovzhodni Evropi. Bomo spremljali celo zadevo kako se bo spreminjala v naslednjih dneh. Pričakuje se kot sem že povedal močnejša Wave 1 aktivnost, Wave 2 (Azorski anticiklon) aktivnost bo malce popustila. Tudi če ne pride do t.i SSW-ja ob koncu meseca pa bi lahko dobili kakšne potencialne zanimive situacije (torej poslabšanja s sneženjem) tudi brez le-tega. Zonalni vetrovi bodo vse bolj popuščali tudi v nižjih stratosferskih višinah proti koncu meseca.



EC 12Z.

[krispy123]

Ko vidiš tole razliko med včerajšnjim, današnjim EC zagonu vidiš, da temu modelu nekaj manjka zadnje čase. Se mi zdi da postaja GFS zadnje čase vse bolj zanesljivi model, vedno bolj zaupanja vreden pa se mi zdi tudi UKMO model.





Res je nakazuje se manjša odjuga, EC model jo riše za četrtek, GFS pa za petek. Če se bo ta odjuga res zgodila, potem me res zanima kako hitro bo prepihal JZ nižinski svet. Ponekod bi znala jezera s hladnim zrakom še vztrajat. Če se bi slučajno tisto obsežno območje nizkega zračnega pritiska z centrom zahodno od Velike Britanije prestavilo malce bolj zahodno proti koncu prihodnjega tedna, bi lahko hitro spet padli pod hladnejše vzhodne vetrove z nižjimi temperaturami v prizemnih plasteh. Zanimivo bo tole za spremljat, glede na trenutne stratosferske razmere pa bi lahko prišlo do večje spremembe proti koncu prve dekade februarja. Ampak pozor odprto še je čisto vse za to obdobje, tako polaren mraz kot tudi JZ tip vremena. Odvisno bo seveda kako hitro bo tole stratosfersko segrevanja propagiralo v nižje stratosferske višine ter kasneje tudi v troposfero. Center polarnega vorteksa se zna premaknit v začetku meseca sprva nad Skandinavijo, kasneje nad osrednjo Evropo in v nadaljevanju še nad Sibirijo.



Matic19: tisto tam nad Atlantikom me ne zanima tako močno kot pa situacija v srednji, južni Evropi. In gre za čisto različna dva EC zagona, pri današnjem potegne od vzhoda kar precej več hladnega zraka na 850 hpa. Tudi za več kot 5-6C je razlike, na severovzhodu države na tej višini tudi vse do 10C. In ne vse skupaj ni niti malo nesmiselno, ampak gre za primerjavo različnih modelov, da se potem lahko vidi nek trend, ki se nakazuje. Tako jaz velikokrat predvidevam, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti pri globalni postavitvi. Ponavadi primerjam modele do 3-5 dni nazaj, vsak pa ima svoj način. Zato pa se sprijazni, da smo si ljudje različni pri napovedovanju, skoraj vsi smo amaterji in ne profesionalni prognostiki. Tako da tudi, če pri napovedi pride do napak, se za to sploh ne rabimo sekirat.





Lep večer.

[matic19]

Jaz ne vidim nič drastično napačnega v tvoji primerjavi dveh zagonov, saj sta bolj ali manj enaka   Globalno gledano je postavitev identična, globoko ciklonsko območje nad Atlantikom, Evropa pa pade pod vpliv anticiklona in/ali zonalnih tokov. Podobno idejo ima GFS, le da nariše bolj izrazit greben nad nami. Primerjati dva zagona na +144 ur in hkrati gledati ali je pri nas -1 ali +3°C na 850hPa ob tem terminu je pa tudi bolj ali manj nesmiselno.

Edit: @krispy, ravno to hočem povedati, težko je trditi, da sta zagona povsem drugačna na podlagi tega, da je na nekem majhnem območju (Slovenija) v enem zagonu 5°C topleje kot v drugem, hkrati pa je globalna postavitev identična. To bi komot trdil, če bi se recimo aladin tako močno spreminjal za naslednjih 48h, ne pa za +144h. Gre le za globalne modele.