Ekstremno deževje 18.09.2007-končno poročilo

[TWISTER]

Avtorja teksta: Blažek in Mare
Slika padavin: Stog
Slike: različni avtorji navedeni pod slikami

Tole je dokončno poročilo. Malo dalj časa je trajalo. POleg tega mi pa še forum ni deloval zadnje dva dni, tako da nisem uspel prej dat gor.

Torek, 18.9.2007 - Dan, ki je bil verjetno za nekatere čisto običajen. Vendar pa je bil za nekatere najhujša nočna mora, katere verjetno ne bodo pozabili vse življenje.

Sinoptična situacija

Prek torkovega dne se je čez srednjo Evropo pomikala višinska dolina hladnega zraka s hladno fronto, ki se je preko Alp od severozahoda približevala Sloveniji. Pred njo je v višinah pihal precej močan jugozahodni veter, v severnem Sredozemlju je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Pri tleh je čez dan zapihal zmeren jugozahodnik, ob morju pa močan jugo. Že zjutraj so prve nevihte iznad severne Italije prehodno zajele večji del Slovenije. Tekom dopoldneva so se na pregradah zahodne Slovenije pričele prožiti močne nevihte, ki so jih spremljale obilne padavine, kasneje so se padavine hitro razširile tudi nad hribovite kraje severne Slovenije. Vse do poznega popoldneva so se močne nevihte prožile na pregradah Julijskih Alp, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja ter Kamniško-Savinjskih Alp.

Proženje močnih padavin na gorskih pregradah severozahodne Slovenije je običajno za vremenske situacije z močnih jugozahodnikom v višinah, ko le-ta prisilno dviga toplo in vlažno zračno maso preko gorskega grebena (t.i. orografske padavine). Običajno je proženje najmočnejše, ko je veter pravokoten na gorski greben. Ob pomoči labilne atmosfere pride do dodatnega prisilnega dvigovanja zraka na grebene, kar povzroči še izdatnejše padavine.

Tokratna situacija je bila klasična situacija z jugozahodnikom v višinah, le da je bila atmosfera zelo labilna, v višinah pa precej močan jugozahodni veter. Višinski jugozahodnik je bil tako močan, da so glavni padavinski maksimumi nastopili za gorskimi pregradami (Lep primer padavinskega maksimuma za pregrado je viden iz sledečih podatkov: Zatolmin 201mm, Vogel 304mm, Bohinjska Češnjica 352mm; Zatolmin je na jugozahodni strani, Vogel na vrhu, Bohinjska Češnjica pa na severovzhodni strani za pregrado). Pozno popoldne se je hladna fronta iznad severne Italije pomikala proti Sloveniji, glavni stržen jugozahodnika v višinah se je pomaknil naprej proti vzhodu in močno proženje na pregradah je oslabelo. Ob prehodu hladne fronte so na jugozahodu ter jugu Slovenije, ki je bil v popoldanskem času dobršen del časa tudi obsijan s soncem, zaradi pregretosti ozračja ter ugodnega vertikalnega striga vetra nastale močne nevihte, ki so jih spremljale lokalno precej močne padavine ter močni sunki vetra. V prvi polovici noči je fronta prešla Slovenijo in padavine so od severozahoda postopno ponehale.

Kronološki pregled dogajanja

Prvi val padavin, večinoma nevihte, je prehajal Slovenijo med 5 in 7. uro zjutraj, padlo je med 5 in 20mm dežja. Največ padavin je bilo na zahodu, manj pa proti vzhodu. Zaradi neviht se je količina padavin precej razlikovala že na majhnih razdaljah. Po 9. uri so se padavine in nevihte okrepile, saj se je v višinah krepil JZ veter. Do 12. ure je bilo največ padavin na skrajnem SZ predelu Slovenije. Tako je na postajah Paljevo, Ravna in Zarakovec padlo 120mm. Nato je sledil krajši premor s samo manjšimi padavinami. Potem pa se je situacija precej poslabšala. Na pregradah so se prožile vedno nove in nove padavine. Zaradi nestabilnega ozračja so nastajale tudi močne nevihte. Tako je med 13. in 15. uro padlo ogromno dežja nad Bohinjsko dolino. V Bohinjski Češnjici je bila maksimalna enourna količina dežja kar 114mm, maksimalna intenziteta padavin pa kar 590 mm/h. Od članov društva Zevs so prihajala prva poročila o poplavah. Zaradi zelo obilnih padavin, ki so padle tudi v zelo kratkem času, so močno narasli hudourniki, potoki, reke, itd. Selška Sora je pričela poplavljati v Železnikih. V zelo kratkem času je narasla za več kot 5 metrov, samo naselje pa je bilo skoraj 2metra pod vodno gladino. Uničenih ali poškodovanih je bilo ogromno avtomobilov, hiš in cestne infrastrukture. Hudourniška voda je uničila tudi eno izmed največjih znamenitosti Slovenije, partizansko bolnišnico Franja. Bolnišnica je dolga leta kljubovala vsem vremenskim razmeram, pa vendar jo ekstremno deževje popolnoma uničilo in skoraj v celoti izbrisalo iz obličja. Močne padavine so se pojavljale v liniji Bohinj-Železniki-Kranj-Trbovlje, širina pasu obilnih padavin ni bila večja od 30km. Skupne količine padavin so se gibale med 120 in 350mm. Največ padavin je bilo Bohinju, kar 335mm v 12-ih urah in 350mm v 24-ih urah. Količina pa se je proti vzhodu vztrajno zmanjševala. A vendar je bilo še vedno več kot 120mm v 24-ih urah. Padavine so se pozno popoldne preselile proti JV Slovenije. Zaradi izdatnih padavin in hudourniških pritokov so pričele naraščati nekatere večje reke, Dravinja in Savinja. Poplavljenih je bilo veliko hiš in gospodarskih poslopij. Proti večeru je močneje narasla reka Sava, ki k sreči s poplavljanjem ni povzročila večje škode. Tla so vpila precej padavin. Zato so se tla razmočila in pojavljali so se zemeljski plazovi. Tako je plaz v Letušah odnesel dvoje življenj. Skupno je v neurju umrlo 6 ljudi. Ekstremno deževje se bo na marsikateri postaji vpisalo v vremensko zgodovino po rekordnih 6-urnih, 12-urnih in verjetno 24-urnih količinah padavin. Po številu smrtnih žrtev je na drugem mestu v zadnjih petnajstih letih. Na prvem mestu je plaz iz Loga pod Mangartom, ki je odnesel 9 življenj. Obstajajo že prve grobe ocene škode neurja. Ta bo verjetno okrog 200 milijonov evrov. Škoda, ki je bila povzročena na infrastrukturi, se bo z leti popravila in odpravila. A človeških življenj ne bo vrnil nihče.

avtor; Blaž Košak (kronologija) in Marko Korošec (sinoptična situacija)

Prikaz količine padavin po Sloveniji (avtor: Stog)


351 Bohinjska Češnjica
316 (303) Vogel
253 (228) Vrata-Čepovanska dolina
217 (210) Voglje
202 Zgornji Brnik
201 Zatolmin
199 (192) Kredarica
190 Trboje
190 (180) Brnik
184 (177) Bočna
183 (176) Kranj
170 Lesce
163 Zarakovec
156 (147) Kamnik/Žale
146 (138)Kamnik/Podgorje
144 Kamnik/Nevelje
141 Kavče pri Velenju
136 Ravna pri Ligu
130 Slovenske Konjice
124 Petrovče
122 (113) Domžale
121 (114) Gorjuša
113 (103) Brezje pri Tržiču
122 (112) Katarina nad Ljubljano
103 (102) Celje
100 Žirje
92 Nadgorica
90 (24) Postojna
87 Slovenj Gradec
86 Maribor/Slivnica
81 (69) Žiri
81 (66) Ljubljana/Bežigrad
80 (74) Polhov Gradec
78 Rateče
77 (32) Portorož/Sečovlje
75 Ljubljana/Trnovo
71 Ljubljana/Polje
67 (59) Ljubljana/Koseze
61 Podsmreka pri Dobrovi
60 Maribor/Tabor
57 Vojsko
57 Dobrova pri Ljubljani
50 Murska Sobota
49 (3) Nova Gorica
48 (40) Petkovec
44 Kočevje
41 Novo mesto
41 Luče
38 Cerklje ob Krki
36 Vrhnika
29 (23) Družinska vas
23 Črnomelj
22 Doblička Gora
13 Trebnje


SLIKE

avtor; Jaka Ortar


Bača pri Klavžah


usad nad Knežo


Bača v Klontah- Pod Zarakovcem


Kaj se zgodi, ko zgradimo hišo preblizu hudournika.


od Železnikov proti Zalemu Logu


tukaj je nekoč potekala cesta


avotr: Blaž Seretinek

Sora v dolini pri Jezu




železnižška proga Bled-Bohinj. Proga zasuta z prodom.







vir:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1804
www.vlaki.info

avtor: theAnswer