Definicije vremenskih izrazov in merjenj

Tminc · 25. Junij 2021, 08:04:23

SPLOŠNI OPISI POJMOV: http://forum.zevs.si/index.php?topic=1860.0

Formule za izračun (npr. T rosišča):

https://www.google.com/search?client=opera&q=formula+dewpoint&sourceid=opera&ie=UTF-8&oe=UTF-8#vhid=oyrybzLoG7J5HM&vssid=l

https://www.vaisala.com/system/files/documents/Humidity-conversion-formulas-Technical-eBook-B210973EN.pdf
https://iridl.ldeo.columbia.edu/dochelp/QA/Basic/dewpoint.html

Kalkulatorji za preračun T rosišča:

https://humiditycalculator.vaisala.com/
https://www.calculator.net/dew-point-calculator.html
http://www.dpcalc.org

OPISI NAČINOV MERJENJ: https://www.meteo.si/met/sl/climate/stations-by-variables/description/
Pri mokrem snegu velja pravilo, da 2 mm padavin da 1 cm snega (vir: ARSO).

O MERJENJU KAKOVOSTI ZRAKA IN PRAŠNIH DELCEV V ZRAKU: http://tolmin.zevs.si/pojmi.html

DEFINICIJE VREMENSKIH IZRAZOV

Izraz	Definicija
Zelo vroč dan	Tmax >= 35°C
Vroč dan	Tmax >= 30°C
Topel dan	Tmax >= 25°C
Tropska noč	Tmin >= 20°C (00 h - 24 h¹)
Hladen dan	Tmin < 0°C
Ledeni dan	Tmax < 0°C

Tropska noč: temperatura med 21:00 in 6:00 ne pade pod 20 °C (vir: ChatGPT).

Povprečna temperatura (vir: ARSO)
Tpovp = (T7h + T14h + 2*T21h)/4 (uporaba praviloma samo še zaradi primerjave s preteklimi podatki, ko še ni bilo možnosti meriti in seštevati minutnih vrednosti.)

...kjer je:
T7h ... temperatura ob 7h
T14h ... temperatura ob 14h
T21h ... temperatura ob 21h
čas po lokalnem sončnem času

Ciklon: v ciklonih se zrak giblje v nasprotni smeri urinih kazalcev okoli središča in se zaradi trenja odklanja proti sredini. Ker se tako "nabira" preveč zraka v središču ciklona, se tam zrak dviga. In ker se dviga, se ohlaja in odvisno od njegove vlage nastajajo na določeni višini oblaki.

Vročinski val
Vročinski val je vsako obdobje dolgo tri ali več dni, ko povprečna dnevna temperatura preseže nek izbran temperaturni prag.
V jugozahodnem delu Slovenije (omiljeno sredozemsko podnebje) mora povprečna dnevna temperatura doseči ali preseči 25 °C, nižji deli osrednje in vzhodne Slovenije (celinsko podnebje) imajo mejo nekje pri 24 °C, višje ležeči predeli (podnebje hribovitega sveta) pa pri 22 °C. (Vir ARSO)

Definicija vročinskega vala s strani Slovenskega meteorološkega društva: http://www.smd.v-izdelavi.si/data/upload/vrocinski_val(1).pdf

Citat od: ŠTROMAR dne 22. Julij 2025, 09:06:58Vročinski val nima enotne definicije, na Arsu o njem v splošni javnosti govorijo, kadar povprečna temperatura zraka v večjem delu Slovenije tri dni zapored čez ves dan (izračunano na podlagi treh meritev) presega 24 stopinj Celzija. Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. Slovensko meteorološko društvo pa je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti so medtem za projekt HEAT-SHIELD vročinski val opredelili kot najmanj pet zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad 29,5 stopinje Celzija.
Definicija Slovenskega meteorološkega društva glede vročinskega vala v obrazložitvi navaja, da gre za poenostavljen kazalec, ki je prvenstveno namenjen spremljanju in napovedovanju obremenjujočih vročinskih razmer za splošno javnost. (https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/fproduct/media/sl/podcast/ep015/lokosek2.pdf)

Babje ali indijansko poletje: obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru (redkeje novembru), sledi obdobju hladnega vremena (na severni polobli). Zanj je značilno lepo vreme s hladnimi, za krajši čas meglenimi jutri in na poletje spominjajočimi najvišjimi dnevnimi temperaturami zraka. Pred nastopom babjega poletja pa mora biti za nami že vsaj eno krajše ali daljše obdobje hladnega vremena ali celo zmrzal. V Evropo je izraz indijansko poletje prišel iz druge strani Atlantika, pred tem pa je bil na Slovenskem v uporabi izraz babje poletje, ki je še vedno živ.

Martinovo poletje: babje poletje okrog 11. novembra

Temperaturni gradient: sprememba temperature zraka v navpični smeri, navadno na 100 m ali 1 km (navpični temperaturni gradient ali navpično gibanje zraka); temperatura zraka upada z višino za povprečno 0,65 °C na 100 m, kar imenujemo vertikalni temperaturni gradient; graf nam prikaže stabilnost atmosfere (glej tudi https://www.vreme.si/uploads/meteo/app/webavio/help/navodilo_JADRALCI.pdf)

SNEG / ŽLED / LEDENI DEŽ

Citat od: Smučar dne 15. December 2022, 07:23:42Žled ali ledeni dež sta 2 različni stvari. Ledeni dež (zmrznjene kapljice) načeloma ni nič nevarnega, žled pa je podhlajen dež, ki zmrzne na vsaki podlagi, kar je nevarno za drevesa, DV, poledico.

Citat od: paradolf dne 03. Januar 2026, 11:54:55Nekaj bi napisal le o teh razmerjih mm-cm.

Po mojih dosedanjih izkušnjah pri Sredozemskih ciklonih ob sneženju skoraj nikoli ni bilo razmerje boljše kot 1mm-1.5 cm. Tudi ob zelo nizkih temperaturah in rosiščih. Večinoma gre tukaj za dokaj gosto sneženje drobnih snežink. Zelo redko so snežinke večje, razen če gre res za bolj konvektivne padavine v primeru recimo Kvarnerskega dimnika. Če pa je na začetku razmerje dobro, pa se snežna odeja nato hitro začne posedati in na koncu razmerje spet ni neko res dobro. Se pa dejansko razmerje vidi na merjenju novozapadlega snega.

Tista najboljša razmerja, ko pade pravi puhast sneg, je v situaciji, ko imamo primer burana in fronta dejansko pride os severovzhoda. Recimo kakšen Ruski odcepljenec. Takrat pa so razmerja res lahko skoraj neverjetna. Tudi 1 proti 5, a padavin v takih primerih ni veliko.

Se pa spominjam še iz osnovno šole (torej res daleč nazaj), ko je dokaj obilno snežilo pravi puhast sneg, ki bi ga lahko čistil z puhavnikom. Na tleh skoraj 10 cm snega, pa si lahko skozenj skoraj videl podlago . Tak se sicer nato zelo boji sonca, saj enostavno se ne tali ampak sublimira, se pravi da prehaja iz trdnega stanja naravnost v plinasto.

Definicija stanja neba
Oblačnost se ocenjuje z resolucijo 1/8.

0/8 ... jasno
1/8 ... pretežno jasno
2/8 ... rahlo oblačno ali pretežno jasno
3/8 ... delno jasno (tudi delno oblačno)
4/8 ... delno oblačno
5/8 ... zmerno oblačno (včasih je bil izraz poloblačno)
6/8 ... zmerno do pretežno oblačno
7/8 ... pretežno oblačno (skoraj povsem oblačno z zaplato jasnega neba)
8/8 ... oblačno (povsem oblačno)
9/8 ... megla (lokacija je v oblakih)

Legenda:

¹ - https://climateatlas.ca/map/canada/tropicalnights_2060_85#
¹ - http://forum.zevs.si/index.php?topic=7250.135

SEZNAM SEMINARSKIH IN DIPLOMSKIH NALOG NA TEMO METEOROLOGIJE

Analiza intenzivnosti padavin v Sloveniji (avtor Nejc Poljanec): https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=128879&lang=slv

Analiza meteoroloških podatkov z vremensko postajo tipa LACROSSE TECHNOLOGY, WS 2350 (mdr. tudi standardi merjenja določenih vremenskih spremenljivk ipd.): https://drive.google.com/file/d/1jU_fmvmtXj0mZEUd3pDlnAtTPGYhqr7Q/view?usp=sharing
Pogreški pri meritvah padavin in izračun popravka: https://core.ac.uk/download/pdf/12088173.pdf
Visoka snežna odeja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=111119&lang=slv
Vseh spodaj navedenih 23 nalog iz študijskega leta 2013/14 je na voljo na povezavi: https://www.fpp.uni-lj.si/mma/meteorologija-seminarji/2014100914060568/?m=1412856365

1. ATMOSFERA – sestava zraka, zgradba atmosfere, sevanja v atmosferi
2. ZRAČNI PRITISK IN VETROVI - spremembe zračnega pritiska, horizontalna polja
pritiska, vetrovi – na splošno, Bauforova lestvica
3. VRSTA VETROV
4. TEMPERATURA ZRAKA - spremembe v prostoru in s časom, adiabatne temperaturne
spremembe
5. MERJENJE TEMPERATURE ZRAKA – termometri, temperaturne merske skale
6. VODA V ATMOSFERI - stabilnost v atmosferi, oblaki in megla – na splošno
7. NASTANEK IN VRSTA OBLAKOV – vpliv na navigacijo
8. NASTANEK IN VRSTA MEGLE – vpliv na navigacijo
9. VLAGA V ZRAKU – absolutna in relativna vlažnost, izračun točke rosišča, prezračevanje
ladijskih skladišč
10. VODNI CIKLUS – padavine, voda v tleh, izhlapevanje in transpiracija, kroženje vode
11. TRANSPORTI ENERGIJE IN MASE – kondukcija, konvekcija, veter v prizemni plasti
12. ZRAČNE MASE IN FRONTE - zračne mase, fronte in cikloni, nevihte, električni in optični
pojavi
13. EL NINO IN EL NINA – vzrok in posledice
14. TSUNAMIJI – vzrok in posledice
15. VPLIV CIKLONOV IN TROPSKIH CIKLONOV NA NAVIGACIJO – navigacija, izogibanje,
nesreče
16. JAVLJANJE LADJE O VREMENSKIH RAZMERAH - kako javlja ladja odgovornim službam,
kateri so ti sistemi (primer: AMVER)
17. METEOROLOŠKE SLUŽBE – ki jih uporabljamo v pomorstvu- njihovo delovanje,
obveščanje ladij, (primer: Weather routing service: http://www.wriwx.com/)
18. MORSKI TOKOVI – nastanek; na oceanih, na morjih, uporaba v navigaciji
19. VALOVANJE – nastanek na oceanih, na zaprtih morjih, vpliv na navigacijo, Bauforova
lestvica
20. METEOROLOŠKA NAVIGACIJA – izbira poti glede na meteorološke razmere
21. PLOVBA NA OBMOČJU LEDU – polarno območje, javljanje in obveščanje o ledenih gorah,
postopki vodenja navigacije na območju ledu itd.
22. POMORSKI PRIROČNIKI, KARTE IN KNJIGE – ki jih uporabljamo oz. nam pomagajo za
spremljanje vremenskih razmer na ladji
23. WEATHER FASCIMILE – vse o njemu in njegovi uporabi v pomorstvu

komar · 25. Junij 2021, 23:49:55

Citat od: gregach dne 10. September 2024, 23:04:05@Tminc, pa ne se hecat no ... Že tako je človek narobe pisal, zdaj pa še misli, da prav narobe piše.

In seveda, piše se l/m² (količina padavin) ali pa mm (višina padavin). Višina padavin je vsepovsod enaka in ni vezana na površino!

Temperatura mokrega termometra, taljenje snežink med padanjem: http://forum.zevs.si/index.php?topic=6152.msg286472#msg286472

Citat od: mat89 dne 29. April 2011, 07:10:03Za dni z nevihtami pa mislim da se štejejo dnevi ,ko pade vsaj 0,1mm,vsaj jaz tako štejem,za nevihte ,ki so oddaljene pa se sliši samo grmenje pa zabeležim nevihta brez padavin.

Bo @Štromar kaj več o tem povedal

Cloudburst: nenaden, močan (ponavadi kratkotrajen in lokalen) naliv, ponavadi v povezavi z nevihto, v kateri zaradi močnih tokov zraka (tudi navzgor) včasih pride do tega, da kapljice dežja sprva sploh ne padejo na zemljo.

Plitva kopasta oblačnost: V primeru pomanjkanja vlage v zraku in le zmernega padca ali celo porasta temperature z višino se rast oblaka že kmalu po njegovem nastanku ustavi. Tako nastali kumulus je plitev in je znak lepega vremena. Pravimo mu kumulus humilis oziroma oblak lepega vremena. Kot že ime pove, je v njem malo vlage, zato ne prinaša dežja. Pozorni pa moramo biti, ko začne oblak rasti v višino.

Ledeni možje (Pankracij, Servacij, Bonifacij) in polulana Zofka: https://www.meteoswiss.admin.ch/weather/weather-and-climate-from-a-to-z/ice-saints.html

komar · 26. Oktober 2022, 11:41:28

Kolikšna mora biti gostota oblakov, da lahko govorimo o delno ali zmerno oblačnem vremenu?

Altokumulusi, altostratusi, stratokumulusi ... Kako te oblake sploh ločimo med sabo? Kdaj lahko rečemo, da je vreme zmerno in kdaj delno oblačno? Nebo si moramo predstavljati kot velik pekač za torto in potem je vse lažje.

Danes ob 14.45 uri na Valu 202. Povezava do podcasta: https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174907969

Citat od: Tminc dne 25. Junij 2021, 08:04:23

Definicija stanja neba
Oblačnost se ocenjuje z resolucijo 1/8.

9/8 ... lokacija je v oblakih

Če kdo v slaščičarni zagleda 9/8 torto ali kolač, naj to nemudoma sporoči.

komar · 02. December 2022, 23:34:16

ŽLED

Kako pride do žleda?

Velkavrh (o. p. Andrej Velkavrh, ARSO) je zapisal, da se žled v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, saj se pri nas srečujeta vpliva celine in Sredozemlja. Najpogosteje zajame območje na prehodu med Notranjsko in Primorsko ter Kočevsko oziroma kraje vzhodno od grebena Javornikov, ki so nekakšna klimatska ločnica.

Poledica in žled nastajata, ko dež zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih. Tekoča voda se lahko podhladi, kar pomeni, da se ohladi pod ničlo, ne da bi zmrznila. Vendar le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. Lahko se podhladijo dežne kaplje, ne more pa se to zgoditi v primeru tekoče vode. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda sicer ohladi tudi pod -10 stopinj Celzija, ne da bi zmrznila.

V naravi ni idealnih pogojev, a se kapljice vseeno lahko ohladijo pod ničlo. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo.

Ko dežne kapljice potujejo skozi zrak, je možno marsikaj. Lahko je topla plast tako debela, hladna plast pa pretanka, da se kapljice ne podhladijo. Če je mrzla plast dovolj debela, lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni dež. Če pa je mrzla plast pretanka, se na snežinkah stalijo le skrajni deli kristalčkov in na tla pada zrnat sneg, zaobljene snežinke.

Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je možen le krajši čas in ob rahlih padavinah, saj če je toplega dežja več, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.

Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši, je sklenil Velkavrh.

Vir: https://www.rtvslo.si/okolje/vreme/opozorila-pred-zledom-na-notranjskem-in-kocevskem-ki-ga-vremenoslovci-tam-pricakujejo-ves-dan/649543

komar · 28. Marec 2023, 16:31:50

O 12 cm toči v Sloveniji: https://www.rtvslo.si/okolje/skoda-vecja-kot-se-je-zdela-v-cetrtek-poskodovani-infrastruktura-poljscine-gozdovi/675041

Več o toči tudi v biltenu na povezavi: https://www.weather-photos.net/publications/ZevsBilten_julij_2011.pdf

O toči v preteklosti: www.researchgate.net/publication/329457921_Valvasorjevi_prikazi_vremena_in_podnebja_v_Slavi_vojvodine_Kranjske

komar · 26. Februar 2024, 14:14:45

El Nino in La Nina

https://dijaski.net/gradivo/geo_ref_el_nino_02

POVZETEK: v seminarski nalogi je obrazložen vremenski pojav z imenom El Nino, njegov nastanek, na koliko časa se pojavi in njegov vzrok za nastanek, kakšne posledice lahko pusti za seboj ter kako le ta vpliva na življenje na našem planetu Zemlji. Dodana je še kratka obrazložitev sestrskega pojava imenovanega La Nina. Ob besedilu so priložene tudi slike in grafikoni za lažje razumevanje.

https://sl.wikipedia.org/wiki/El_ni%C3%B1o

http://forum.zevs.si/index.php?topic=733.0

https://n1info.si/novice/svet/velika-sprememba-el-nino-se-poslavlja-prihaja-la-nina-kaj-to-pomeni-za-vreme/

komar · 29. Avgust 2024, 14:37:32

No, pa mi je končno uspelo razvozlati še eno skrivnost. Glede na to, da so na letališču J. Pučnika ob 14. uri temperaturo matematično zaokrožili na 31 °C (METAR), je s tem postalo jasno, da gre tudi pri odčitkih na 10 minut le za povprečja, kar sem sumil itak že prej. Je pa hecno, da ARSO pa kaže 30.

Vir: ARSO

komar · 15. September 2024, 13:37:12

Ali naredi veter s sunki do 90 km/h bistveno več škode kot veter s sunki do 80 km/h?

Morda se zdi, da sunki vetra s hitrostjo 90 kilometrov na uro niso bistveno močnejši od tistih s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Vendar pa se škoda, ki jo lahko povzročijo, povečuje s kvadratom njihove hitrosti. Sunki s hitrostjo 90 kilometrov na uro imajo približno 30 odstotkov več energije, kar pomeni, da lahko povzročijo precej večjo škodo kot tisti s hitrostjo 80 kilometrov na uro. To razliko pogosto opazimo tudi na terenu.

komar · 13. Januar 2026, 11:14:57

MERJENJE VIŠINE SNEŽNE ODEJE

V sedanjosti avtomatika čedalje bolj posega v področje meteorologije in vse bolj zamenjuje opazovalce. A kljub temu tudi avtomatika ni popolna in prinaša določene pomankljivosti. Predstavil bom slednje na primeru merjenja višine snežne odeje.

Merjenje višine snežne odeje je lahko zelo zapletena stvar, saj je v večini primerov zelo neenakomerno razporejena že znotraj opazovalnega prostora. Na to lahko vplivajo veter, tip tal, neposredne ovire (npr. visoka drevesa, ki v zimskem času mečejo visoko senco) ... Načeloma med in tik po sneženju ni razlik, po tem pa se slednje le povečujejo. Zato se uradno snežna odeja meri na 3 točkah, nato pa se naredi povprečje oziroma mediano teh vrednosti. Včeraj sem na merilnem mestu odčital 9/10/12 cm, danes pa 9/9/12 cm.

1. Avtomatsko merjenje višine snežne odeje se torej izvaja s pomočjo laserskega merilnika. Izmerjena je razdalja med merilnikom in belo desko, kamor merilnik meče laserski žarek. To je izmerjeno in nastavljeno. Ob sneženju se ta razdalja razumljivo manjša in razlika je dejanska višina snežne odeje. Tukaj lahko že takoj pride do odstopanja, saj se lahko tla pod merilnim inštrumentom zaradi vremenskih dejavnikov (dež, led ...) posedejo za kakšne 0,5 cm, prav tako pa pri izmerku lahko pride do odstopanj, zato večkrat kaže 1 cm snega, čeprav slednjega sploh ni (0,5 cm = 1 cm).

2. Višino snežne odeje se meri na 3 točkah. Merilnik meče laser zgolj na 1 mesto, torej je meritev zgolj na 1 majhni točki. Že tu je napaka, a jasno je, da na 1 postaji ne morejo biti 3 merilniki hehe. V določenh primerih se dogaja, da je merilnik na malce bolj odprtem mestu in je posledično na mestu, kjer je snega nekoliko manj. Na primeru Ljubljane je merilinik postavljen blizu mesta, kjer sem odčital najmanj snega, danes 8.5 oziroma 9, ker se snežna odeja podaja v celih številkah.

3. Predvsem na primeru višinskih postaj (npr. Trojane, Slavnik, Nanos ...), prihaja do zametov in je merilnik postavljen ravno na mestu zametov. Posledično je izmerjena višina snežne odeje precej višja kot je v realnosti. Tukaj ima še opazovalec težko delo, kaj šele avtomatika, ki meritev poda na podlagi ene točke.

4. V določenih primerih je merilna deska nekoliko dvignjena oziroma zasipana z zemljo. Tako je tudi na podlagi Ljubljane. Sneg je v teh dneh izolator in tla imajo posledično pozitivne temperaturne vrednosti. Imam rahel občutek, da v tem primeru tla oddajajo nekaj toplote merilni deski in to rahlo vpliva na taljenje snega. Če bi bilo preraščeno z maho, travo, to verjetno ne bi tako prišlo do izraza.

Avtor: @Matej1998 (13. 01. 2026)

Vreme · 14. Januar 2026, 09:57:58

Ugotovil sem, da Ecowitt postaje merijo tudi VPD. Ker nisem imel pojma kaj pomenijo te meritve, sem malo pobrskal najprej po spletu :

Primanjkljaj parnega tlaka ali VPD je razlika med količino vlage v zraku in količino vlage, ki jo zrak lahko zadrži, ko je nasičen. V obliki enačbe: = dejanski parni tlak = nasičeni parni tlak pri temperaturi Tₐ Ko postane zrak nasičen, bo voda kondenzirala in oblikovala oblake, roso ali vodne plasti na listih.

Nato pa še vprašal chat kaj pravi o tem:

VPD je kratica za Vapor Pressure Deficit (primanjkljaj parnega tlaka). Čeprav se sliši zapleteno, gre za enega najbolj uporabnih podatkov za vsakogar, ki ima vrt, rastlinjak ali sobne rastline.

V bistvu nam VPD pove, kako močno zrak "vleče" vlago iz rastlin.

Razlika med vlago in VPD
Medtem ko nam relativna vlažnost (%) pove, koliko vlage je v zraku glede na to, koliko bi je zrak lahko zadržal, nam VPD pove razliko med tlakom vlage znotraj rastline (ki je običajno 100 % nasičena) in tlakom vlage v okolici.

Zakaj je ta podatek uporaben?
Rastline "dihajo" in se ohlajajo prek majhnih odprtin na listih, imenovanih listne reže (stome).

Nizek VPD (pod 0,4 kPa / 0,12 inHg): Zrak je skoraj nasičen. Rastlina ne more oddajati vlage, kar lahko vodi do gnitja, plesni in težav z absorpcijo hranil (ker ni pretoka vode skozi rastlino).

Optimalen VPD (0,8 – 1,2 kPa / 0,24 – 0,35 inHg): Rastlina idealno "transpirira" (izhlapeva vodo). To je "zlata sredina" za rast in fotosintezo.

Visok VPD (nad 2,0 kPa / 0,60 inHg): Zrak je preveč suh in agresivno vleče vodo iz listov. Da bi se rastlina zaščitila pred izsušitvijo, zapre listne reže, s čimer pa se ustavi tudi rast.