Vpliv stratosfere in polarnega vrtinca na vremensko dogajanje

[Drinky]

Če letos ne bo nič snega, pa bo oktobra pa novembra letos. Bomo vidli kakšno bo letos poletje shrug. Je pa res kar sušno zima z malo padavinami, vsak ciklon,ko pride do Slovenije se posuši, ali pa razpade. To bi mogel kateri vremenoslovec ugotoviti zakaj se to dogaja shrug. LP!  wavey

To je predvsem zato, ker je letos polarni vrtinec dosti močan, gor je nabranega dosti mrzlega zraka in posledično ima polarni vrtinec že celo zimo dosti moči, da imamo mi skos samo SZ prehode front, iz Avstrije preskok v Srbijo itd...
Zakaj sem jaz toliko "jodlal" o ogrevanju stratosfere... Zato, ker je veliko odvisno od tega pri napovedovanju zime. Avtomatsko, ko se stratosfera segreva nad severnim polu, je veliko veliko več šans, da pride do kakšne blokade čez atlantik (ker bi lahko kakšno AC jedro nastalo kje kot se tudi nakazuje, ampak mislim, da bi enkrat lahko vdrlo tudi nad Grenlandijo če bomo imeli srečo, kar bi bilo idealno za nas, to pa mislim predvsem zaradi solarne nevihte ki je kar konkretno udarila tja), posledično sta zaradi ogrevanja stratosfere v začetku leta in še potem čez januar privedla do tega, da so indeksi AO in NAO padli v negativo (kar je dobro za nas). Zato se v februarju in mogoče tudi marcu pričakuje predvsem več akcije in zimskega vremena. Ker s tem zaradi same toplote, ki jo dovede AC nad severni pol in same rotacije začne polarni vrtinec upočasnjevati, kar lahko privede do:


Upam, da se dovolj dobro vidi slika 

Zdaj pa odvisno od vas, kolikor verjamete v moje napovedi, jaz sem se v meteorologijo zadnje mesece res poglobil in se kaj hitro učim, ker mi je to res v veselje. 

[Drinky]

Meni samo ni jasno, zakaj je iz leta v leto več SZ situacij. Če gremo gledat takšne situacije v zimah zadnjih 5 let pri nas, bo kar lepa rast navzgor. Čudno Smiley

Glede na to, da polarni vrtinec dobi tudi veliko na moči ravno zaradi večje količine mrzlega zraka nad severnim polom, je lahko verjetno tudi to dejavnik.

Ledeno območje nad severnim polom (po nekaterih podatkih prav tako nad južnim, Antarktika) se počasi veča, kar priskrbi avtomatsko več mrzlega zraka nad tem področjem. S tem verjetno tudi vsako leto pridobi polarni vrtinec neko svojo moč, popušča mu pa, če se pojavijo dejavniki, ki so se pojavljali sedaj. Zatorej verjetno tudi vidimo razmik vremena glede na mesece in na trenutke takšna ali drugačna odstopanja.

Meni osebno je tudi v oči padla raziskava Italijanskega znanstvenika, ki predvideva, da se posledično tudi zaradi tega in ostalih dejavnikov Zemlja ohlaja (sam sem pa že tudi tukaj omenil, da je globalno segrevanje ena največjih laži, da si "vladarji sveta" lepo mastno filajo žepe...).

Sam Jet Stream in polarni vrtinec veliko vplivata na vreme globalno, zato so marsikje po svetu opazne določene spremembe. Tem smo tudi bili priča, če pogledamo mraz in sneg po južnem delu balkana, neverjetno velika količina snega na severnem delu Japonske, leta 2010 naj bi celo Južna Amerika marsikje dobila sneg, kjer le tega niso vajeni. Seveda tudi dejstvo, da je letos snežilo tudi v predelih Sahare... Malce je za preštudirat to vsekakor    

EDIT: prestavljeno v to novo nastalo temo na željo @max

[GregorS]

Lep primer je leto 1956 in nekaj podobnega se nakazuje tudi sedaj.

Februar 1956

Po relativno toplem decembru in prvih 26 dni januarja, ko je povprečna temperatura v Ljubljani znašala +2.6 °C, se je konec januarja močno ohladilo, sledil pa je eden najhladnejših februarjev, saj je srednja februarska temperatura zraka v Ljubljani znašala -7.8 °C!


1. Uvod

Značilnost zime 1955/56 je zelo topla prva tretjina zime in ekstremno mrzel februar. Temperature so sredi februarja tudi ob morju spustile pod -10 °C. S tem je bil dan tudi pogoj za močno pozebo oljk v primorju.

2. Potek vremena v Evropi in vremenska situacija

Konec februarja se je nad Evropo formirala blokada, ki je prinesla izjemen mraz.

Situacija, ki je prevladovala večino januarja 1956 je bila podobna tej z dne 21.januarja; v območju Skandinavije in britanskega otočja so se gibala jedra nizkega zračnega pritiska, naši kraji pa so bili pod vplivom azorskega anticiklona, ki je prinašal toplo vreme z občasno inverzijo.



Ohladitev se je začela v noči med 28. in 29. januarjem, z blagim brezpadavinskim vdorom hladnega zraka:


V zaledju proti severo-vzhodu je dobro vidna zaloga hladnega zraka, ki se je začela spuščati proti jugu.


V začetku februarja se je formiralo odcepljeno jedro hladnega zraka nad Nemčijo in vzhodno Rusijo, hkrati pa je nad Skandinavijo vdrl topel zrak z juga. S tem se je nad našimi kraji vzpostavila meridialna cikulacija, ki je prekinila zahodni tok zraka in začela dovajati hladen zrak direktno iz severa in vzhoda:



Dne 8.februarja se je začel vdor najhladnejšega zraka, temperature so naslednjega dne v notranjosti Slovenije ostale večinoma pod -10 °C, naslednji dan pa je Slovenijo zajelo sneženje, kjer je npr. v Ljubljani močno snežilo pri temperaturah pod -10 °C, zapadlo pa je preko 20 cm snega na večinoma kopna tla.



Na Primorskem in višjih, vetru izpostavljenih legah je bila tega dne dosežena minimalna temperatura v mesecu, na Primorskem pod -12°C, drugod od -18 do -25 °C.

Sledilo je obdobje relativno mrzlega vremena, z občasnim sneženjem, mraz pa je bil najhujši v noči med 14. in 15. februarjem, ko so bile večinoma dosežene najnižje temperature, v nekaterih primerih tudi pod -30 °C.



Na karti za 15. februar je tudi že opazen topel zrak, ki se zajeda globoko na sever, jedro hladnega zraka pa je začelo počasi slabeti, tako da je na zadnji dan februarja temperatura po nižinah že dosegala okoli +10 °C

3. Vremenski podatki za Slovenijo

Potek temperature v zimi 1955/56 je prikazan v spodnjem grafikonu, kjer je podan potek povprečne in ekstremne dnevne temperature zraka za meteorološko postajo Ljubljana – Bežigrad. Iz tega je razvidna močan padec temperature konec januarja. Temperatura do 28. januarja sploh ni padla pod -5 °C!



Tudi drugod po Sloveniji je bil potek temperature podoben. V februarju 1956 so bili ponekod zabeleženi tudi ekstremni minimalne temperature po drugi svetovni vojni. Velika količina podatkov za 105 takrat delujočih uradnih meteoroloških postaj je prikazana v spodnji tabeli.


TEMPERATURA ZRAKA V FEBRUARJU 1956




NV....nadmorska višina
Tpov....povprečna mesečna temperatura zraka
Tmin....absolutna minimalna temperatura zraka
dat.....datum absolutne minimalne temperature zraka
TM....povprečna mesečna maksimalna temperatura zraka
Tm....povprečna mesečna minimalna temperatura zraka
Tm0....št.dni s Tmin< 0ºC
TM0....št.dni s Tmax> 0ºC
Tm-10....št.dni s Tmin < -10ºC




V Babnem polju je bilo tako 15. in 16. februarja izmerjena najnižja uradna temperatura v Sloveniji: -34.5 °C, pod -30 pa je bilo tudi na Rudnem polju (-32.6), v Postojni (-30.5), na Rakitni (-34.0), v Kočevju in Slovenski vasi (-31.2). Ob morju so bile temperature pod -12.5 °C, drugod v notranjosti Slovenije pa med -20 in -30 °C.



3.1     Zanimivosti

Največjo zanimivost te zime oz. prodora hladnega zraka je poleg zelo nizkih temperatur tudi dokaj obilno sneženje pri zelo nizkih temperaturah. Spodaj je graf temperatur, dnevne višine padavin in skupne snežne odeje za meteorološko postajo Ljubljana za obdobje 10. do 20. februarja, ko je snežilo tudi pri temperaturah pod -10 °C!



10.2.1956 – Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.

15.2.1956 – Prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter v večjem delu Slovenije, ponekod so izmerili najnižjo februarsko temperaturo od začetka meritev. V Babnem Polju se je temperatura spustila na rekordnih -34,5 °C, na Rakitni se je ohladilo do -34,0 °C, na Rudnem Polju na Pokljuki do -32,6 °C, v Kočevju do -30,6 °C, v Vogljah pri Šenčurju do -28,8 °C, v Žireh -27,9 °C, na Kredarici do -27,7 °C, v Ratečah do -24,5 °C in v Tolminu do -18,1 °C.

16.2.1956 – Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zapored spustila na -34,5 °C, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C.

17.2.1956 – Še tretjič zapored se je ponoči močno ohladilo, temperatura zraka je marsikje spet padla pod -20 °C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod -30 °C, izmerili so -34,1 °C; v Mokronogu je termometer pokazal -29,3 °C, v Celju -28,5 °C, v Novem mestu -25,6 °C, v Litiji -24,4 °C in v Ljubljani -21,8 °C.

Viri podatkov:

Meteorološki godišnjak 1955, 1956
Danilo Furlan: Temperature v Sloveniji, l. 1965
http://www.wetterzentrale.de/
ZEVS
ARSO

[grajbos]

 

Kapo dol za takšno razlago in raziskavo...