Vegetacija 2022

[komar]

Po zadnjih padavinah je v Radovljici pokritost že na 50 %.

[goldhorn]

Kako je letos z gobami? Verjetno zaradi suše ne bo nič?

[komar]

"Spomladanski sneg je bajtarjev gnoj"

Sneg deluje tudi kot izolator in ščiti rastline pred hudo zmrzaljo. Pod snegom namreč nikoli ni zelo mrzlo. "Rastline pod snežno odejo krasno počivajo, ne zmrzujejo in ne propadejo," pojasni Damjana Iljaš s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. V poljedelstvu je sneg pomemben predvsem za ozimna žita, kot so pšenica, ječmen, rž, oves, pira, tritikala ... A Iljaš poudari, da se pozimi marsikaj dogaja tudi v neposejani zemlji. "Tam so mikroorganizmi, deževniki predelujejo zemljo, snežna odeja pa organizmom in rastlinam zagotavlja vodo." Ob hudem mrazu brez snežne odeje velike grude zemlje razpadejo oziroma se zdrobijo na manjše grudice. "Ko zemlja zmrzne, se njena površina poveča. A ko se zemlja napne, se rastlinam na njivah, npr. žitom, potrgajo korenine. Zaradi poškodovanega koreninskega sistema začnejo zelo hitro trpeti "zimsko sušo", torej sušo zaradi nezmožnosti prehranjevanja oziroma dobavljanja vode v druge dele rastline."

"Za ozimna žita je gotovo bolje, da so prekrita s snežno odejo, ki jih zavaruje pred zmrzaljo. Pod snežno odejo je temperatura le nekaj stopinj pod ničlo. Medtem ko je lahko tik nad golo zemeljsko površino ali nad snežno odejo tudi do deset stopinj hladneje," doda (o. p. Brane) Gregorčič. Sneg zgodnje pomladi se počasi tali in tako počasi pronica v zemljo ter enakomerneje namoči vse sloje zemlje in lepo seže tudi v globino. "Včasih so rekli, da je spomladanski sneg bajtarjev gnoj," spomni Gregorčič.

Dež nima enakega učinka, saj močni nalivi povzročajo kar velike površinske odtoke vode in včasih spodnji sloj zemlje niti niso deležni te padavinske vode. Tudi Damjana Iljaš opozarja, da poljedestvu močno deževje pozimi ne pomaga. "Dež s tal spira hranila, prenaša jih v nižje plasti zemlje in v vodo. Pozimi potrebujemo sneg."

Ilijaš poudari, da se manjše količine snega v zadnjih letih v kmetijstvu močno poznajo. "Že nekaj let imamo zimske suše, spomladi pa imamo zelo slab "start" rastlin. Ozimne rastline, ki bi morale konec februarja začeti rasti, se komaj pobirajo zaradi uničenih korenin in so pozeble. Pod snežno odejo teh težav ni. Pridelki so temu primerno manjši." Kmetijstvo se bo moralo na podnebne spremembe prilagoditi, najverjetneje bo potrebno spremeniti tudi kulture, ki jih gojimo. "Prihajajo drugi časi, treba bo začeti delati že v marcu, medtem ko se bo novembra še lahko sejalo. Ukrep kmetijske politike se temu še niso prilagodili."

Vir: https://www.rtvslo.si/okolje/zares-belega-bozica-ni-bilo-ze-petnajst-let-tudi-letos-ga-najverjetneje-ne-bo/650768