Vegetacija 2020

[Matej1998]

Upajmo, da bodo jutrišnje minimalne temperature povzročile čim manj škode 

[računalnik]

Od 5 ure dalje je bilo pod -3, min -3,3°C. Malo sem pogledal, nekateri cvetovi jablan so že sedaj potemneli. Tudi listje je ponekod uvenelo.
2 sorti še nista zacveteli, tam je še nekaj upanja. Za ostale jablane, hruške in češnje pa bo kot kaže totalka.

[Matej1998]

V zaledju obale nas sicer ni prizadela pozeba, nas pa sedaj pesti kar huda suša. Dežja nismo imeli vse od 6.3., razmere pa še dodatno stopnjujejo burja in nizka vlažnost. Ponekod je debelina razpok že precej velika.
Upajmo, da bo v kratkem kaj dežja.

[Storm89]

Čisto drugi svet kot pri nas...Včeraj že 3jič letos kosil travo.Raste kot goba po dežu...

[Smučar]

Zadnje dni imamo kar srečo. Tmin nad +2. Jablana lepo cveti. Le vrt je treba vsak dan zalivati, solatka lepo raste. Trava pa praktično ne raste več, na nekaterih mestih postaja rjava.

[Matej1998]

Tudi pri nas trava rjavi, rože in zelenjavo pa je potrebno konkretno zalivati. Vse upe polagam na sredo, ki naj bi nam prinesla še največ padavin v naslednjem tednu.

[paradolf]

Zdaj lahko napišem da nas negativne jutranje temperature niso preveč prizadele. Mogoče je slabše na ravnini. Pri nas so češnje kar lepo polne, pa tudi hruške so mraz preživele in so tudi lepo polne. Prav tako ringloji. Za jablane se še ni čisto pokazalo. Je pa malo osmodilo oreh na izpostavljeni zunanji strani.

[MINIMAX]

Danes potrgali že prve jagode na vrtu, rastejo na prostem. 

[Matej1998]

Sezona češenj je tu, ampak tudi pri nas jih je manj kakor prejšnja leta. Krivec za to bi bile lahko nižje temperature ob začetku cvetenja.

[Smučar]

Pol naših češenj se je zgubalo in odpadlo ko so postale malce rdečkaste. Je to posledica zmrzali? Druge so še zelene in se še držijo zaenkrat.
Jagod bo ogromno, ampak so tudi še zelene. Bo treba polže odganjat, da nam vse ne požrejo.

[mat89]

Pri nas pa kljub zmrzali veliko češenj in hrušk.

[goldhorn]

Pri nas ogromno češenj in vej zmečejo na tla šoje. Prve jagode pa so bile že pred dvema tednoma.

[Thor]

Fenološka opazovanja (fenološki podatki pričajo, da podnebne spremembe vplivajo na rastlinski svet)
fenologija  je  veda  o  cikličnem  pojavljanju  bioloških  dogodkov  v  rastlinskem  svetu.  Ti  dogodki  so olistanje spomladi, cvetenje, zorenje plodov, jesensko obarvanje in odpadanje listja. Fenološke dogodke poznamo tudi v živalskem svetu.  Med najbolj prepoznavnimi so prvo oglašanje ptic, na primer kukavice spomladi in prilet ter odlet ptic selivk.  V zadnjih dveh desetletjih je fenologija pritegnila precejšnje zanimanje javnosti, še posebno, odkar je postalo jasno, da se podnebje spreminja in, da bodo posledice opazne tudi na rastlinah...
Avtor: Ana Žust, Agencija RS za okolje

http://parktivolirozniksisenskihrib.si/uploads/files/VplivFenoloskipodatki_podnebne_-spremebe.pdf

ALI ZRELI PLODOVI ČRNEGA BEZGA ŠE NAZNANJAJO NASTOP ZGODNJE FENOLOŠKE JESENI?
Že dva ali tri tedne lahko opazujemo, da jagode črnega bezga že spreminjajo barvo. Najprej zelene barve, postajajo temno vijolične, skoraj črne. Ko dozorijo so mehke in sijoče. Tedaj postanejo slastne za številne ptice, zato fenološki opazovalci dobesedno tekmujemo z njimi, da jih prehitimo in še pravočasno ocenimo datum splošnega zorenja jagod preden, te skrivnostno izginejo. Črni bezeg je primerna rastlina za fenološka opazovanja. Razširjen je praktično po vsej Sloveniji, dobro uspeva na osončenih in senčnih legah, na globokih, humoznih, zmerno vlažnih in vlažnih rastiščih. V Sloveniji (fenološki monitoring ARSO) ga opazujemo že več kot 50 let. Zaradi splošne razširjenosti pa ga opazujejo tudi drugod po Evropi. Črni bezeg je ena od indikatorskih rastlin, s katerimi zamejujemo fenološke letne čase.
Spomladi črni bezeg med prvimi, že konec marca, požene lističe, meseca maja očara z bogatimi kobulastimi socvetji in naznanja začetek zgodnjega poletja, z zorečimi jagodami pa, vsaj praviloma sredi avgusta, naznanja nastop fenološke zgodnje jeseni oziroma to, da prava jesen ni več daleč. Na čas oziroma hitrost zorenja vplivajo poletne temperaturne razmere. Previsoke temperature ob zorenju mu niso po volji. Izsušujejo jagode, kar zlahka opazimo v urbanem okolju, še posebej na mestnih toplotnih otokih, kjer so temperature pogosto višje kot zunaj njih.
A glede na začetek zorenja, ki iz avgusta vse bolj sili v julij, kaže, da črni bezeg počasi, a zanesljivo izgublja pomen indikatorske rastline za nastop zgodnje jeseni. To poslanstvo so mu fenologi dodelili sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko še niso slutili, kako bodo podnebne spremembe vplivale na rastlinski svet. Fenološki podatki denimo kažejo, da v okolici Bohinjskega jezera plodovi črnega bezga dozorijo skoraj mesec dni prej kot pred petdesetimi leti. Podobno tudi drugod po Sloveniji.
Vir: ARSO VREME (Fb)