Merjenje padavin na visokogorskih ARSO meteoroloških postajah

[Oblak69]

Merjenje padavin na izpostavljenih lokacijah visoko v gorah je nehvaležno delo in ga je strokovno natančno pravzaprav nemogoče opraviti. Predvsem tudi zaradi velikega deleža padavin v trdni obliki, na katere pri meritvi veter izrazito vpliva. Snežinke so približno desetkrat redkejše od kapljic, zato padajo počasneje in jih tok zraka, ki obliva odprtino merilnega inštrumenta, lažje odnese mimo. Problem pri meritvah padavin na takih lokacijah je torej manj izmerjenih padavih v trdni obliki kot pa je dejansko stanje. V literaturi obstajajo poročila in ocene, koliko so ti primankljaji. V primeru, da se boste v to poglobili, jih lahko poiščemo ali pa sami pobrskate po spletu.

Klasični inštrumenti so bili za meritve v gorah tako prirejeni, da so jim povečali lovilno odprtino, v neposredno okolico odprtine pa so namestili "vetrovni ščit", ki skuša čimbolj zmanjšati hitrost vetra okoli odprtine. Obe prilagoditvi sta namenjeni temu, da skozi lovilno odprtino pade več delcev (kapljic dežja ali snežink).

Doslej smo uporabljali predvsem inštrumente z večjimi lovilnimi odprtinami, rekli smo jim "višinski ombrometer". Z zadnjo avtomatizacijo meritev pa smo pri avtomatskih senzorjih na vseh izpostavljenih lokacijah postavili še vetrovne ščite. Tako je tudi na Kredarici.

Merimo in zapisujemo samo tisto, kar pade v ombrometer. To je uradno arhivirano. Morebitne ocene in korekcije padavin se delajo samo pri vrednotenju podatkov za določen namen. Količino padavin lahko primerjamo tudi z višino novozapadlega snega, ki jo ročno oceni ali izmeri meteorološki opazovalec. Tudi tako je možno vrednotiti realnost izmerjenega podatka. Seveda le ob navzočnosti opazovalca, ki lahko s pregledom okolice oceni količino novozapadlega snega. Glede na to, da je oblika snežne odeje v visokih gorah zaradi vetra zelo neenakomerna, za zdaj tega ne more narediti nobena avtomatska naprava.

Pri oceni dejanskih padavin v gorah si lahko pomagamo tudi s spomladanskim prerezom snežne odeje. Dokler spomladansko taljenje snega ne pride do tal, ostanejo vse zimske padavine v celotni snežni odeji. Če izberemo primerno reprezentativno mesto in izmerimo gostoto snega po celotni višini, lahko izračunamo, koliko je vode v snežni odeji, kar je po predpostavki tudi vsota vseh padavin od prvega sneženja dalje.

Na koncu morda še to, da je pri najmočnejših vetrovih v gorah običajno malo ali nič padavin, kar nam je v prid.  A takrat se lahko pojavijo "lažne padavine" zaradi snega, ki ga raznaša veter in ga zanese tudi v ombrometer.

Hvala g. Štucinu iz ARSO za tale nadvse zanimiv odgovor na moje vprašanje.

[matic19]

Torej, če prav razumem, v gorah se zabeleži vse kar uspe pasti v ombrometer, ostalo se korigira z določenimi faktorji glede na hitrost vetra? Predvidevam, da se korigira le za neko določeno obdobje - recimo za nekaj dni, kjer se vzame povprečno hitrost vetra (morda sunke vetra) in se z njimi popravi količino padavin. Ali slučajno kdo ve kakšni so ti korekcijski faktorji iz glave? To bi prišlo prav na postaji na Lubniku, kjer se močno pozna vpliv vetra, saj je zabeleženih le malo več kot polovica padavin v bližnjem Trnju pri Škofji Loki v dolini.