Višina snežne odeje

[matej]

MERJENJE IN VPISOVANJE VIŠINE SNEŽNE ODEJE

https://m.facebook.com/ArsoVreme/posts/1836993539658046/?refsrc=deprecated&_rdr

Za merjenje višine snežne odeje uporabljamo snegomer, ki je preprost leseni ali kovinski meter, s katerim izmerimo višino snežne odeje na za to določenem prostoru, na katerem izberemo tri mesta za stalne snegomere, ali pa s prenosnimi snegomeri izmerimo višino snega, in sicer vsako jutro ob 7. uri po srednjeevropskem času. Površina mora biti ravna in ne sme biti v stalni senci.Zabeležena višina snežne odeje je srednja vrednost na različnih mestih izmerjene višine snežne odeje. Višino snežne odeje merimo, dokler pokriva sneg vsaj polovico tal na merilnem mestu in okolici.

Višino novega snega, to je snega, ki je zapadel v zadnjih 24 urah, merimo prav tako ob 7. uri po srednjeevropskem času. V ta namen postavimo v bližino mesta za merjenje debeline snežne odeje belo pobarvano, nelakirano desko, veliko 50 cm × 50 cm, na katero pada nov sneg.

Vir: https://www.meteo.si/met/sl/climate/stations-by-variables/description/
Priredba: @komar


Za merjenje snežne odeje uporabljamo snegomer (leseni ali kovinski meter), ki ima skalo razdeljeno na centimetre.
Če opazovalec nima snegomera, izmeri sneg z dovolj dolgo in ravno palico, razdeljeno na centimetre. Merilo ima svojo ničlo (začetek) na
koncu palice.

Kraj, kjer merimo snežno odejo, določi pri postavitvi postaje uslužbenec Hidrometeorološkega zavoda in ga brez Zavodove odobritve ne smete spreminjati. Po možnosti naj bo ta prostor v bližini dežemera, raven in ne sme biti stalno v senci. Snežne odeje ne smemo meriti na mestih, ki so izpostavljena vetru, ker veter sneg odnaša ali nanaša. Prav tako mora sneg ležati tam povsem naravno, tako kot je padel, to je ne sme biti odstranjen, shojen, nanesen ali odnesen zaradi vetra.

Pri merjenju zasadimo snegomer pravokotno v sneg s koncem, na katerem je označena 0 (ničla). Čitamo višino, do katere sega površina snega. Nato na merilu prečitamo višino snega v celih centimetrih (najbližji celi centimeter).

Primer: Snegomer je zasajen pravokotno v sneg. Zgornja površina snega je najbližja četrti krajši črti nad daljšo črto, ki je označena s 50. Torej je višina snežne odeje 54 cm.

Ker snežna odeja ne leži enakomerno na tleh in ker tla niso ravna, moramo za vsako merjenje snežne odeje meriti s snegomerom na več mestih. Višina je srednja vrednost vseh merjenj.

Primer: Snegomer zasadimo pri merjenju na 3 mestih. Izmerili smo 54 cm, 51
cm in 57 cm. Te vrednosti seštejemo 54+51+57 = 162 in dobljeno vsoto delimo
s številom merjenj, v našem primeru delimo s 3, to je 162:3 = 54 cm.
Višina snežne odeje, ki jo vpišemo v Mesečno poročilo, je torej 54 cm.
Višina snežne odeje se dnevno spreminja. Poveča se, kadar je zapadel novi
sneg, ali se zmanjša, ker se je sneg sesedel ali stalil. Snežno odejo merimo zato
vsak dan ob 7.uri zjutraj in vse do dneva, ko ugotovimo, da sneg ne pokriva več
od polovice tal v okolici postaje. Znak za snežno odejo vpišemo vsak dan, kadar
jo izmerimo in sicer v posebno rubriko za snežno odejo, ki je označena z
znakom 4 v Mesečnem poročilu.
Podatke o višini skupne snežne odeje vpišemo na prvo stran Mesečnega
poročila v stolpec 19-21 za ustrezne dneve.
Višino snežne odeje merimo do takrat, dokler pokriva sneg vsaj polovico ali več
kot polovico tal.
5.3. Merjenje višine novega snega
Kadar zapade sneg na novo, to je v času od 7.ure včeraj do 7.ure danes,
izmerimo poleg skupne snežne odeje (celotne plasti snega) tudi višino novo
zapadlega snega.
Novi sneg merimo tako, da položimo na površino snežne odeje belo prebarvano
desko v velikosti 50x50 cm. Desko nekoliko vtisnemo v sneg, tako, da je njen
zgornji rob v isti višini, kot je površina snežne odeje in da leži vodoravno. Če
pri merjenju ob 7.uri ugotovimo, da je deska pokrita s snegom, izmerimo višino
snega na deski na enak način, kakor višino skupne snežne odeje.
Takoj po končanem merjenju očistimo sneg z deske in jo zopet položimo nazaj
na isto mesto. S tem je deska pripravljena za merjenje višine novo zapadlega
snega za naslednji dan.
Desko postavimo na kraj, ki je določen za merjenje višine snežne odeje.

Vir (strani 24 in 25): http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/meteorologija/pad_navodila.pdf



Viri podatkov v tej temi:

- uporabniki ZEVS foruma
- https://vreme.arso.gov.si/sneg/tabela
- http://www.meteo.si/met/sl/weather/observ/surface/snow/
- https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/observ/surface/text/sl/observationAms_si-snow_latest.html
- opis pravilnega merjenja in vpisovanja višine snežne odeje: http://forum.zevs.si/index.php?topic=622.0
- https://map.zevs.si/ (sneg sicer tudi na https://sladkivrh.zevs.si/snezne_razmere/)

Zgornje besedilo je naknadno dodal @komar, besedilo originalnega prispevka je v celoti dosegljivo pod spodnjo črto:

MERJENJE VIŠINE SNEŽNE ODEJE
V sedanjosti avtomatika čedalje bolj posega v področje meteorologije in vse bolj zamenjuje opazovalce. A kljub temu tudi avtomatika ni popolna in prinaša določene pomankljivosti. Predstavil bom slednje na primeru merjenja višine snežne odeje.
Merjenje višine snežne odeje je lahko zelo zapletena stvar, saj je v večini primerov zelo neenakomerno razporejena že znotraj opazovalnega prostora. Na to lahko vplivajo veter, tip tal, neposredne ovire (npr. visoka drevesa, ki v zimskem času mečejo visoko senco) ... Načeloma med in tik po sneženju ni razlik, po tem pa se slednje le povečujejo. Zato se uradno snežna odeja meri na 3 točkah, nato pa se naredi povprečje oziroma mediano teh vrednosti. Včeraj sem na merilnem mestu odčital 9/10/12 cm, danes pa 9/9/12 cm.
1. Avtomatsko merjenje višine snežne odeje se torej izvaja s pomočjo laserskega merilnika. Izmerjena je razdalja med merilnikom in belo desko, kamor merilnik meče laserski žarek. To je izmerjeno in nastavljeno. Ob sneženju se ta razdalja razumljivo manjša in razlika je dejanska višina snežne odeje. Tukaj lahko že takoj pride do odstopanja, saj se lahko tla pod merilnim inštrumentom zaradi vremenskih dejavnikov (dež, led ...) posedejo za kakšne 0,5 cm, prav tako pa pri izmerku lahko pride do odstopanj, zato večkrat kaže 1 cm snega, čeprav slednjega sploh ni (0,5 cm = 1 cm).
2. Višino snežne odeje se meri na 3 točkah. Merilnik meče laser zgolj na 1 mesto, torej je meritev zgolj na 1 majhni točki. Že tu je napaka, a jasno je, da na 1 postaji ne morejo biti 3 merilniki hehe. V določenh primerih se dogaja, da je merilnik na malce bolj odprtem mestu in je posledično na mestu, kjer je snega nekoliko manj. Na primeru Ljubljane je merilinik postavljen blizu mesta, kjer sem odčital najmanj snega, danes 8.5 oziroma 9, ker se snežna odeja podaja v celih številkah.
3. Predvsem na primeru višinskih postaj (npr. Trojane, Slavnik, Nanos ...), prihaja do zametov in je merilnik postavljen ravno na mestu zametov. Posledično je izmerjena višina snežne odeje precej višja kot je v realnosti. Tukaj ima še opazovalec težko delo, kaj šele avtomatika, ki meritev poda na podlagi ene točke.
4. V določenih primerih je merilna deska nekoliko dvignjena oziroma zasipana z zemljo. Tako je tudi na podlagi Ljubljane. Sneg je v teh dneh izolator in tla imajo posledično pozitivne temperaturne vrednosti. Imam rahel občutek, da v tem primeru tla oddajajo nekaj toplote merilni deski in to rahlo vpliva na taljenje snega. Če bi bilo preraščeno z maho, travo, to verjetno ne bi tako prišlo do izraza.
 
Avtor: @Matej1998 (13. 01. 2026)

Na Hrvaškem nas kar lepo prekašajo v višini snega

Postaja Ukupno (cm) Novi (cm)
  Bednja 5 -
  Bilogora 17 12
  Bjelovar 9 6
  Brestovac 15 -
  Čakovec 4 -
  Crni Lug-Risnjak 14 -
  Daruvar 14 10
  Delnice 12 -
  Đakovo 12 -
  Gorice-Nova Gradiška 12 12
  Gospić 23 2
  Gradište-Županja 15 13
  Hr.Kostajnica 15 -
  Karlovac 14 9
  Kopački rit 9 -
  Koprivnica 9 -
  Korenica 42 -
  Krapina 4 4
  Križevci 10 10
  Kutina 14 -
  Kutjevo 15 11
  Lipik 7 -
  Ogulin 16 14
  Osijek 13 13
  Otočac 12 7
  Parg-Čabar 9 9
  Plitvička jezera 51 14
  Požega 13 12
  Sisak 10 9
  Slatina 12 -
  Slavonski Brod 14 14
  Sljeme 24 8
  Slunj 23 12
  Udbina 24 2
  Varaždin 3 3
  Vinkovci 10 -
  Virovitica 12 -
  Vukovar 10 -
  Zagreb-Maksimir 7 3
  Zagreb Grič 4 3
  Zagreb-aer 12 6
  Zavižan 40 -

[matootam]

Nimaš kaj, saj je logično da je Balkanc njim bolj naklonjen.
Navsezadnje smo lahko zelo zadovoljni z izkupičkom, predvsem osrednja Slovenija 

[Thunder]

S čem že? No ja sej 0,1 centi ga je pa vrglo...

[zimazakon]

Trebnje 10cm 

[matootam]

S čem že? No ja sej 0,1 centi ga je pa vrglo...

Vsaj nekaj, glede na to da ponavadi dobimo samo veter

[polo]

Še čist rahlo sneži ampak kaj več kot 24 cm ga ne bo
Torej, Doblička gora 24 cm

[paradolf]

Še čist rahlo sneži ampak kaj več kot 24 cm ga ne bo
Torej, Doblička gora 24 cm

Dobr vam ga je nametalo. Če rečeš "četrt metra" se še več sliš

[tesovnik]

 pr nas ga je slabe 3cm

škoda da ni kaj več

Lp Andrej

[joze]

Še čist rahlo sneži ampak kaj več kot 24 cm ga ne bo
Torej, Doblička gora 24 cm

Saj to je že prava zima.

[Serpentinšek]

Polo   
Koliko ga je pa v dolini, v Črnomlju, Metliki???

Tule pod Savinjskimi alpami ga imam ob 18.30  slab 1cm 
To je na leseni klopi, trava je zdaj spet povsem zelena. Snežne odeje torej ni, tisti centimeter na lesu pa lahko upoštevate al pa tud ne 

Je pa že na 550-600m menda kar enih 3cm snega!

[polo]

Polo   
Koliko ga je pa v dolini, v Črnomlju, Metliki???

Tule pod Savinjskimi alpami ga imam ob 18.30  slab 1cm 
To je na leseni klopi, trava je zdaj spet povsem zelena. Snežne odeje torej ni, tisti centimeter na lesu pa lahko upoštevate al pa tud ne 

Je pa že na 550-600m menda kar enih 3cm snega!

Nevem,nisem bil nič v dolini,po moje okoli 5-10 cm,majn ziher ne,točno pa sporočim jutri.

[jaka]

eh 1 cm ga pa mamo čeprov zginja, ni še pa zeleno čist

[Davor]

V Celju 6cm.

Lp

[Ciklon]

ob 19.00 4cm snega.

[matootam]

0,5 cm