DOLGOROČNE NAPOVEDI

[komar]

Moja sezonska napoved za zimo 2024/2025.

November - deževno in bolj hladno kot običajno v drugem in tretjem tednu, ki bo dalo upanje za "mrzlo in snežno zimo".
December - mrzlo v prvih 3 tednih decembra z nekajdnevno snežno podlago v Ljubljani, nato dvig afriškega anticiklona, topli in suhi božično novoletni prazniki (z inverzijo) ter odjuga, razpad polarnega vrtinca in SSW-ji, ki napovedujejo hud mraz, ki pa se ne bo materializiral v Evropi. Ključnih bo naslednjih 14-dni na forumu...
Januar - suh, z epizodo sneženja v drugem ali tretjem tednu.
Februar - nenavadno topel in suh s posameznemi temperaturami nad 20 stopinj.
Marec - topel prvi in drugi teden s temperaturami do 25 stopinj, nato v drugi polovici marca sledi ohladitev.
April - hladen, s prodori hladnega zraka, ter epizodami sneženja ter deževja.

Zadnjo osveženo napoved zime 2024/25 portala Severe Weather Europe, si lahko preberete na tej povezavi spodaj. Za vsakogar nekaj

https://www.severe-weather.eu/long-range-2/winter-2024-2025-europe-final-forecast-late-potential-fa/

še moje da dodam:)
September: v zadnji dekadi vdor zelo hladnega zraka z veliko padavinami
Oktober: računam na indijansko poletje, v zadnji dekadi dež in hladno
November: vlažen in ne tako mrzel
December: snežen a ne tako mrzel
Januar in februar : ma da opraviči svoje ime Prosinec in svečan
Drugače se pa glede PV letos napoveduje malo drugače..slednji naj bi bil bolj fleksibilen kot je bil zapečkarski v preteklih letih, naj bi slednji valoval tudi do sredozemlja...

Oktober,November;december Januar nadpovprečno toplo,Malo zime v Februarju,Marec nadpovprečno topel,April muhast;Maj začetek poletja.

Kakšna zima fantje,saj ne živite na Aljaski.

Branko Gregorčič z napovedjo za zimo 2024/25: https://www.24ur.com/novice/slovenija/spet-rekordno-topla-zima.html

https://www.24ur.com/novice/tujina/poletje-2025-kaksne-so-najnovejse-napovedi-za-evropo.html

Tmax danes 32,1 °C...zgodaj je začelo, resnih padavin pa ne pričakujem vaj do 15.8.. Trda nam bo predla..vsem:(

Napovedi za zimo 2025/26:

https://forum.zevs.si/index.php/topic,7728.1095.html

Se bojim da je:
Napovedi za prihajajočo zimo 2025/2026 kažejo, da bomo letos pod vplivom vremenskega pojava La Niña, ki se je v tropskem Tihem oceanu že v celoti oblikovala in se še krepi. Gre za hladno fazo cikla ENSO, ki ima globalne posledice, od Amerike do Azije in Evrope. Po navedbah portala Severe Weather Europe lahko letos pričakujemo zanimive zimske vzorce, a tudi manj snega, kot bi si marsikdo želel.
Se bo zima končala že februarja?
La Niña običajno povzroči nižje temperature oceana in spremembe v zračnih tokovih, kar vpliva na vreme po vsem svetu. V Evropi se ti učinki pokažejo nekoliko posredno, predvsem skozi spremembe zračnih mas, ki prihajajo iz Atlantika in Arktike. Napovedi kažejo, da bo večji del celine to zimo prejel manj snega kot običajno, izjema pa bodo predvsem severni in gorski deli Evrope.
Modeli evropskega centra ECMWF in britanskega UKMO se v napovedih ujemajo: december in januar bosta verjetno bolj suha in milejša, z manj pogostimi snežnimi obdobji. Decembra napoved ne vidi scenarijev snežnih padavin, razen nekaj izjem v osrednjih in zahodnih delih Evrope. Tudi januarja je za večino zime napovedanih malo snežnih padavin.
Februar naj bi bil prav tako nadpovprečno topel, kar pomeni, da bi se lahko zima končala prej, kot smo vajeni. Marčevska napoved sneženja kaže na zgodnjo pomlad, je pa nekaj možnosti za povečano sneženje v delih srednje Evrope.
Nas zna sneg vseeno presenetiti?
Sneg po nižinah nas sicer zna presenetiti, saj meteorologi vseeno vidijo nekaj občasnih krajših izbruhov mraza. Dolgoročno napovedovanje vremena je težko in ne zajema vseh dejavnikov, zato se lahko zgodi marsikaj.
Meteorologi sicer pravijo, da bodo gorska območja kljub temu deležna snega, vendar bo tudi tam količina snežnih padavin verjetno pod dolgoletnim povprečjem.
Kaj to pomeni za zimo kot celoto?
Čeprav je La Niña pogosto povezana z močnejšimi zimami v Severni Ameriki, v Evropi ne prinaša nujno enakega učinka. Kot pojasnjujejo pri Severe Weather Europe, Evropa leži predaleč od izvora pojava, zato na naše zime vplivajo še drugi dejavniki, med njimi Severnoatlantska oscilacija (NAO) in razporeditev zračnih mas nad Arktiko.
Trenutni trendi kažejo, da bi lahko imeli milejšo, bolj vetrovno in manj snežno zimo, kar pomeni več sončnih dni, a tudi manj zimskega vzdušja.
Meteorologi omenjenega portala ob tem opozarjajo, da je dolgoročno napovedovanje vremena zapleteno, saj obstaja veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na sezonsko vreme. A zaenkrat se zdi, da nas v Evropi in Sloveniji čaka zima z manj snega, več toplih prehodov in občasnimi krajšimi izbruhi mraza - tistimi, ki bodo le za nekaj dni poskrbeli, da bomo spet občutili pravi zimski pridih.

[krispy123]

Nekaj sklepnih točk za prihajajočo zimo. Od 2020 smo imeli pri nas dve dobri zimi 20-21 in 22-23. Torej 2/4 nad 40 dni s snežno odejo. Navadno je pri vsaki drugi sedaj to desetletje menjava. Lanska slabša, letos bi pričakoval vsaj malo izboljšano/boljšo. Sploh na podlagi zanimivih fascinantnih dejavnikov v povezavi, šibke la nine s tranzicijo v neutral proti koncu zime, je potencialno kar ugodno za postavitve nad Europo in prodore v smeri Italije/Balkana. Pri tem vzorcu so nekoliko bolj pogostejši Balkanski cikloni, ali pa ti, ki prihajajo iznad osrednjega dela Italija proti S Jadranu navzgor. Medtem, ko imamo še pri pogojih v teoriji ugoden Qbo west (+)  ob absolutnem peaku solarne aktivnosti/visok solarni flux, tale kombinacija povečuje možnosti za nekoliko bolj šibek polarni vortex čez zimo. QBO west + visok flux in QBO east+nizek solarni flux so ponavadi torej ugodne kombinacije. Ali pa vsaj povečano možnost nenadnega in močnega stratosferskega segrevanja in s tem razbitja polarnega vrtinca. Skratka pri sebi imamo pogoje, močne intezitete la nine ali el nina ne bo, ki tolikokrat pokvarita zimo. Sedaj moramo te karte le še izkoristit. Tako da gremo naprej. Seveda se lahko pošteno motim, ampak le skromno mnenje. Iz vidika spremljanja pogojev/dejavnikov prihajajo zelo zanimivi časi.

ENSO predikcija.







QBO index.



Solarni flux.



Sem naredil še tri primerjave analize od decembra do februarja ob različnih pogojih za zimo. Različne variante torej.

1. V kompozitu let so zime ob dominantni šibki La nini, ki se pričakuje letos. Anomalije na 500hPa, temperature pri tleh, 850hPa in padavinske anomalije. "Pri letnicah je tak, če piše 2023 pomeni zimo 2022-2023, ker je zadnji mesec februar".









2. Kombinacija QBO-west zim istočasno ob šibki La nini.









3. Še malo drugače QBO west+ srednje-visok solarni flux. Dobimo ven nekaj takega. Dominantnejši anticiklon v smeri Iberskega polotoka, malo manj padavin od povprečja. A na račun inverzij hladno pri tleh.

[krispy123]

V spodnjih analizi sem se igral z kompozitnimi leti iz preteklosti za posamezne mesece. Zadnjič sem naredil ta kompozit za celotno obdobje od decembra do februarja skupaj z anomalijami. Zdaj pa še prilagam zadeve za vsak posamezni mesec, istočasno ko je dominirala šibka La nina ob QBO+ (west). Na voljo sem imel le 4 leta s podobnimi pogoji. Prilagam za zanimivost.

November.





December.





Januar.





Februar.






Če vzamem v pogoje samo šibko la nino po mesecih.

December.






Januar.





Februar.





Kombinacija QBOW+ visokega solarnega fluxa.

December.





Januar.





Februar.





Sedaj pa sem iskal še kompozitna leta kjer so vztrajali skoraj identični vsi trije pogoji. Torej QBOW+ zmerno-visok solarni flux+ šibka la nina. In pri vseh letih od nekje 1960 dalje sem v 64 letih našel eno zimo s podobnimi pogoji. In to je zima 2022-2023. Spodaj prilagam podobno anomalije na 500hPa in padavinske anomalije po mesecih.

December.





Januar.





Februar.







Za nadaljevanje sem prišel do slednje ugotovitve, ki je subjektivne narave. Nekako po analizi vzorcev, bi pričakoval dominantnejši anticiklon z močnejšim polarnim vorteksom v prvem delu zime. Ko bo pa že padla kakšna dolina hladnega zraka v smeri Alp pa zna bit ta maritimnega tipa iznad Atlantika ali pa v vzorcu dominantnega severozahodnega toka. Največjo možnost nekako večina dejavnikov za dobit nekaj prave zime in hladnega zraka vidim za zdaj v mesecu januarju. Vemo pa da vreme gre svojo pot in so možna še večja odstopanja.

Proti koncu zime je možen sploh februarja ali marca prehod v enso neutral in ne bi imeli več la nine. Kar bi potem pomenilo drugačna kompozitna leta za primerjavo. A za potrditev bo treba počakat še vsaj do konca decembra ali začetka januarja.

[krispy123]

No pa poskusimo ponovno, spodaj kot obljubljeno prilagam različne kompozite ob določenih pogojih za zimo. Gre le za špekulacije in primerjavo posameznih let seveda. Kot neko zanimivost, za katero bomo potem lahko rekli enkrat marca in primerjali postavitve, kako blizu ali daleč od resnice so bili nekateri specifični pogoji.

Prvo sem naredil kompozit zim, ko je vztrajala šibka La nina v kombinaciji QBO (- east). Gre za 6 primerjalnih zim, ko so bili podobni pogoji (1983-1984, 1995-1996, 2000-2001, 2005-2006, 2017-2018 in 2021-2022).

500hPa (anomalije).




2m (temperatura).



Padavine.



Potem pa sem še podrobneje razdelil teh 6 zim. In torej dodal leta, ko je vztrajala srednje visoka sončna aktivnost (moderate), ali t.i solarni flux. Tako smo dobili iz teh 6 let le še 2 kompozitna leta in to sta zimi 1983-1984 in 2000-2001. Obe z čisto drugačnimi anomalijami. Dodam obe posebaj.

1983-1984.

Šlo je za kar dinamično zimo, ki je bila nadpovprečno namočena pa tudi malenkost hladnejša od povprečja. Pogosto je tudi vztrajal AC nad Atlantikom, ki je deloval kot blokada stalnega zahodnega toka. In tako je to dopuščalo spust polarnih ali kontinentalnih zračnih mas iznad S-SV strani nad osrednjo Evropo.

500hPa.




Padavine čez zimo.



Temp (2m).



Potem pa imamo še popolnoma drugačno zimo 2000-2001, ki je bila ena najbolj milih v tem stoletju. Pri anomalijah vidimo, da je šlo za odprt Atlantik in glavnino dolin čez celotno zimo preveč zahodno postavljeno. Kar je pomenilo zelo močan zonalni tok nad naše kraje.

500hPa.




850hPa.



Temp (2m).



Toliko za zdaj.