Zime v preteklosti

Ledeni · 21. November 2023, 18:20:25

Na današnji dan pred 35 leti, 21. novembra 1988 je Slovenijo zajelo močnejše sneženje s prodorom arktične zračne mase. V večjem delu Slovenije je zapadlo med 10 in 20 cm snega. Ko se je zjasnilo, je bilo v naslednjih dneh zelo mrzlo, zjutraj okoli -15°C, čez dan okoli -3°C. Za današnje čase znanstvena fantastika.
Takole pravi arhiv ARSO za Novo mesto:

krispy123 · 28. November 2023, 18:51:47

Visoka snežna odeja na območju J-JV-SV-S dela Slovenije v prazničnem času (25.12-28.12.1993).

Sinoptična situacija ob najboljšem delu poslabšanja.

Ciklonsko območje ob zalogi hladnega zraka v spodnjih plasteh s tranzicijo iznad osrednje Italije v smeri Jadranskega morja in Balkana. Na 850hPa dominantni severovzhodnik, spodaj je pa šlo za južne višinske vetrove na območju Slovenije. Takšna je bila tako tudi razporeditev snežnih padavin. Marsikje je padlo praktično v 24 urah med 40-60 cm snega po delu Slovenije, kar je seveda pošteno ekstremen dogodek.

500hPa.

850hPa.

2m.

Veter na 850hPa.

Padavine.

Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu sneženja (25.12-28.12.1993) in skupna količina novozapadlega snega v 24 urah.

Ribnica na Pohorju: 66 cm (35 cm 24h)
Jeruzalem: 62 cm (43 cm 24h)
Lovrenc na Pohorju: 60 cm (40 cm 24h)
Ruše: 55 cm (50 cm 24h)
Turški vrh pri Zavrču: 55 cm (43 cm 24h)
Žusem: 54 cm (32 cm 24h)
Ormož: 53 cm (49 cm 24h)
Kočevje: 52 cm (39 cm 24h)
Kranjska Gora: 52 cm (42 cm 24h)
Šentilj v Slovenskih Goricah: 51 cm (50 cm 24h)
Mislinja: 51 cm (33 cm)
Zdenska vas: 51 cm (41 cm)
Gornja Radgona: 50 cm (45 cm)
Prigorica: 48 cm (40 cm)
Kadrenci: 47 cm (40 cm)
Maribor-Tabor: 45 cm (45 cm)
Žetale: 45 cm (35 cm)
Sinji vrh: 45 cm (38 cm)
Ptujska Gora: 45 cm (41 cm)
Predgrad: 44 cm (37 cm)
Kotlje: 41 cm (33 cm)
Veržej: 41 cm (35 cm)
Kozji vrh: 39 cm (37 cm)
Novo mesto: 35 cm (30 cm)
Lendava: 38 cm (33 cm)
Fram: 38 cm (34 cm)
Črešnjevec: 36 cm (35 cm)
Ptuj: 35 cm (32 cm)
Postojna: 35 cm (25 cm)
Logatec: 35 cm (25 cm)
Dvor: 34 cm (30 cm)
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 34 cm (24 cm)
Dravograd: 34 cm (22 cm)
Polički vrh: 35 cm (32 cm)
Letališče-Maribor: 30 cm (27 cm)
Žiri: 29 cm (18 cm)
Gornji Grad: 29 cm (25 cm)
Vrhnika: 28 cm (22 cm)
Grm: 28 cm (25 cm)
Tomišelj: 27 cm (27 cm)
Podčetrtek: 27 cm (27 cm)
Želimlje: 27 cm (22 cm)
Celje: 25 cm (23 cm)
Brod v Podbočju: 25 cm (25 cm)
Velenje: 23 cm (16 cm)
Bohinjska Bistrica: 23 cm (11 cm)
Litija: 23 cm
Jesenice: 23 cm
Luče: 22 cm
Šentjur: 22 cm
Bizeljsko: 22 cm
Oplotnica: 22 cm
Laško: 20 cm
Moravče: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Lesce: 16 cm
Škofja Loka: 16 cm
Mozirje: 15 cm
Ljubljana Bežigrad: 15 cm
Kranj: 14 cm
Črnomelj: 13 cm
Bled: 13 cm
Soča: 13 cm
Otok ob Kolpi: 10 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

Ledeni · 28. November 2023, 20:31:54

Tudi tega se spomnim. Na predbožični dan v petek deževno, na božično noč in dopoldne sneg in zapadlo je 6 cm snega. Popoldne prehodna zjasnitev, nato pa nedeljski snežni metež z 30 cm novega snega. Rahlo je snežilo tudi še v ponedeljek 27.12.1993.

Zelo zanimiva situacija tudi 26.-27.12.1995, vredno pogledat.

krispy123 · 10. December 2023, 12:55:46

Izjemen dogodek z ledenim dežjem ob koncu januarja in začetku februarja 2014. In istočasno tudi pred tem marsikje obilnim sneženjem.

Prvi del poslabšanja vremena se je začel marsikje ob hladni fronti in Balkanskim ciklonom (24.1). Po zelo milem začetku zime je le prišla sprememba. V par urah je obrnilo v sneg ob prodoru hladnega zraka preko Dunajskih vrat, marsikje v vzhodni polovici Slovenije je zapadlo med 10-30 cm novega snega, v krajih izpostavljeni SV fenu pa so ostali skoraj zeleni.

500hPa.

Veter na 850hPa.

Temperatura na 850hPa.

Padavine.

V drugem delu poslabšanja pa je postajalo vse bolj mejno (30.1-3.2.2014). Ciklonsko območje se je gibalo jugozahodno od nas v smeri Genovskega zaliva. Višje so zapihali na 850hPa zmerni JV vetrovi, ki so prinašali toplejši zrak na klin hladnega zraka v spodnjih plasteh. Dominantna smer padavin je bila zaradi lege ciklona JZ-SV. Spodaj se je kot omenjeno nahajalo jezero ledenega zraka, marsikje v notranjosti je bilo pod nič stopinj celzija ob slabi prevetrenosti. Zato se je v nadaljevanju prav vse poklopilo za katastrofalen in zgodovinski žledolom na območju Slovenije, marsikje je padlo preko 20-30 mm v omenjeni obliki. V prvem delu tega poslabšanja še je povsod snežilo, a je potem kar hitro bila višinska advekcija toplega zraka preveč izrazita, tako je obrnilo iz snega v leden dež/dež. Le na območju SZ Slovenije (SZ-S od Kranja) proti ozki Zgornjesavski dolini so zdržali še nekaj dni kasneje v snegu in tudi deloma v severni Sloveniji. Tam je občasno močno snežilo in na določenih predelih recimo Bohinjske doline in prej omenjene doline je zapadlo skupno tudi blizu enega metra snega.

500hPa.

850hPa.

Veter na 850hPa.

2 m.

Padavine.

Maksimalna višina snega v (cm) ob koncu januarja in začetku februarja 2014.

Kranjska Gora: 98 cm
Bohinjska Češnjica: 96 cm
Bohinjska Bistrica: 94 cm
Podljubelj: 84 cm
Bled: 78 cm
Lesce: 66 cm
Ribnica na Pohorju: 63 cm
Železniki: 58 cm
Žiri: 43 cm
Vrhnika: 40 cm
Luče: 40 cm
Solčava: 38 cm
Kranj: 35 cm
Ruše: 35 cm
Mislinja: 35 cm
Predgrad: 35 cm
Kamniška Bistrica: 35 cm
Gomilsko: 34 cm
Prigorica: 32 cm
Škofja Loka: 32 cm
Zdenska vas: 31 cm
Žetale: 30 cm
Novo mesto: 30 cm
Kočevje: 30 cm
Oplotnica: 30 cm
Podsreda: 29 cm
Gornji Grad: 28 cm
Ptujska Gora: 28 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Črnomelj-Dobliče: 27 cm
Črešnjevec: 27 cm
Cirkulane: 25 cm
Ljubljana-Šentvid: 25 cm
Ptuj: 23 cm
Slovenske Konjice: 23 cm
Trenta: 23 cm
Letališče-Brnik: 23 cm
Polički Vrh: 22 cm
Kotlje: 22 cm
Letališče-Maribor: 22 cm
Starše: 21 cm
Kobarid: 21 cm
Kozji vrh: 21 cm
Ljubljana-Bežigrad: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Dvor: 20 cm
Kadrenci: 20 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 20 cm
Grosuplje: 19 cm
Ivanjkovci: 19 cm
Laško: 19 cm
Postojna: 17 cm
Metlika: 17 cm
Fram: 16 cm
Dravograd: 15 cm
Vojnik: 15 cm
Murska Sobota: 14 cm
Mačkovci: 13 cm
Cankova: 12 cm
Veržej: 11 cm
Bizeljsko: 11 cm
Lendava: 10 cm
Moravče: 9 cm

Analiza dogodka:
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/Novice2014/Naravne_ujme2014.pdf

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg-zled-padavine_30jan-3feb2014.pdf

Če ima kdo kakšne fotografije od tega ekstremnega dogodka z žledom jih lahko doda. Jaz sem svoje žal izgubil.

ŠTROMAR · 10. December 2023, 17:23:25

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 31. januuar 2014

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 1. februar 2014

Žled Ljubljana Koseze 2. februar 2014

Žled Ljubljana Koseze 3. februar 2014

Žled Ljubljana Koseze 4. februar 2014

Žled Gradišče nad Pijavo Gorico 4. februar 2014

Žled Ljubljana Koseze 5. februar 2014

Posledica žledu Rakov Škocjan - 20. februara 2014

Posledica žledu okolica Cerkniškega jezera - 20. februara 2014

krispy123 · 20. December 2023, 12:35:33

Mraz/sneženje v prvi polovici februarja 2012.

Po milem prvem delu zime je ob koncu januarja razpadel polarni vrtinec. Tako sta se sneg in mraz preselila tudi v južnejše geografske širine s polarno fronto. Slovenijo je preplavil leden kontinentalni zrak iznad SV-V smeri, naš burjan, marsikje je bilo tudi čez dan pod -5 °C, ponoči pa pod -10°C. Na višini 850hPa se je ohladilo vse do -20°C. Tisto zimo je tudi pomrznila Drava. Kar je vsekakor dogodek omembe vreden. Proti zadnji dekadi februarja je mraz popustil, sneg je pobralo.

Istočasno so nas to obdobje prehajale tudi vremenske motnje s ciklonskimi območji. Večina je šla preveč južno v smeri Balkana, a z izjemami. 4.2, 6.2 in 11.2-12.2.2012 so se nam ciklonska območja dovolj približala, da je marsikje občasno snežilo. Spodaj je vztrajal kar močan vzhodni-severovzhodni veter, višje pa je dominiral JV višinski tok. Zato je bil ponekod izražen orografski dvig, spet na drugi strani pa močan fenski učinek. Tam je kjer je bila fenizacija izrazita so izmerili le maksimalno do 5 cm suhega snega, večji del Slovenije pa je zabeležil med 10-25 cm debelo snežno odejo. Po nekoliko bolj ugodnih privetrnih delih je padlo nekoliko več med 25-40 cm, največ na skrajnem jugu, med 40-60 cm ob meji z Hrvaško.

500hPa.

850hPa.

2m (temperatura).

Padavine.

Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 4.2-13.2.2012

Predgrad: 58 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 55 cm
Babno Polje: 49 cm
Ribnica na Pohorju: 47 cm
Sinji vrh: 43 cm
Vinji vrh: 40 cm
Brod v Podbočju: 40 cm
Črešnjevec: 39 cm
Podsreda: 38 cm
Cirkulane: 37 cm
Novo mesto: 37 cm
Prigorica: 36 cm
Metlika: 36 cm
Zdenska vas: 35 cm
Kočevje: 35 cm
Ruše: 34 cm
Žetale: 34 cm
Fram: 32 cm
Fužina: 32 cm
Maribor-Radvanje: 30 cm
Kotlje: 30 cm
Bizeljsko: 30 cm
Sevnica: 28 cm
Mislinja: 28 cm
Semič: 28 cm
Kadrenci: 27 cm
Gomilsko: 27 cm
Kranjska Gora: 27 cm
Grosuplje: 26 cm
Maribor-Tabor: 25 cm
Šentjur: 25 cm
Podčetrtek: 25 cm
Laško: 25 cm
Starše: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Gorenje Blato: 23 cm
Kozji vrh: 23 cm
Škofja Loka: 23 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 21 cm
Oplotnica: 21 cm
Ptuj: 20 cm
Vojnik: 20 cm
Podgorje (Apaška dolina): 20 cm
Slovenske Konjice: 20 cm
Celje-Medlog: 20 cm
Logatec: 20 cm
Veržej: 20 cm
Želimlje: 19 cm
Letališče-Maribor: 18 cm
Ivanjkovci: 18 cm
Žiri: 17 cm
Letališče-Brnik: 16 cm
Murska Sobota: 14 cm
Gornji Grad: 14 cm
Kobilje: 14 cm
Cankova: 13 cm
Kranj: 13 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 13 cm
Kamniška Bistrica: 12 cm
Vrhnika: 10 cm
Lendava: 9 cm
Bled: 6 cm
Luče: 6 cm
Moravče: 5 cm
Ljubljana-Bežigrad: 5 cm
Domžale: 5 cm
Bohinjska Bistrica: 3 cm
Breg: 2 cm

krispy123 · 10. Januar 2024, 11:15:12

Situacija ob famoznem klinu hladnega zraka 8.1-9.1.2010. Ta event je marsikje v SZ-S in delu osrednje Slovenije, Dinarske pregrade prinesel zelo obilno sneženje. V dobrih 12 urah je padlo na omenjenih predelih med 20-40 cm novozapadlega snega. Na tisti dan se spomnim, da sem se vračal iz osnovne šole in je močno snežilo praktično ob skoraj oranžnih odbojih. A meja je bila že dobrih 10 km vzhodno, južno od nas, ta meja je proti večeru ob prihodu tople advekcije postajala vse ožja. A je ostalo še večinoma v snegu skoraj do konca glavnine padavin.

Naredil sem še en prikaz "klina" hladnega zraka ob topli advekciji iz juga na tisti dan. Znotraj črne cone je padla glavnina padavin v snegu, znotraj oranžne pa le v prvem delu. Vzhodno pa je večinoma deževalo. Marsikje je bila že pred tem dogodkom snežna odeja.

Skupna kumulativa snega v cm (8.1-9.1.2010).

Glede tega klina hladnega zraka je spodaj razlaga od Roberta Sitarja (Ciklon).

V bistvu gre za motenje zračnih tokov, ki jih s trenjem povzroča dvignjen teren (te motnje, upočasnitev vetrov se ponavadi poznajo nekaj sto metrov nad površino - ugotovljeno z raziskavami, enako kot morje/otok).
Pri tej situaciji bo šlo za veter, ki bo pihal vzdolžno (vzporedno)z relativno dolgo slemenitvijo Dinarskega gorovja. Nad tem bo veter nekaj 100 m višje zaradi trenja in razgibanega terena izgubljal na moči in s tem bo pritok tople zračne mase upočasnjen (se vidi tudi na karti - oslabljena jakost vetra). Da pa se bo klin hladnega/mrzlega zraka ravno v tej smeri in se na tem področju tudi obdržal (po Aladinu) pa bo ravno tako kriv za to višji teren na tem območju Slovenije pri katerem ne bo dovolj globokih spuščanj in s tem adiabatnega segrevanja (+1°C/100m), saj v tem delu Slovenije ni kakšnih globjih in obsežnih nižin.

Sinoptična situacija.

500hPa.

850hPa.

Višinske tokovnice.

2m.

Padavine.

Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju med 8.1-9.1.2010..

Ljubljana-Šentvid: 57 cm
Luče: 47 cm
Gornji Grad: 47 cm
Logatec: 47 cm
Kamniška Bistrica: 44 cm
Prigorica: 44 cm
Ljubljana-Bežigrad: 44 cm
Grosuplje: 43 cm
Škofja Loka: 43 cm
Domžale: 42 cm
Ribnica na Pohorju: 40 cm
Letališče-Brnik: 40 cm
Kranj: 39 cm
Vrhnika. 37 cm
Žiri: 37 cm
Bohinjska Bistrica: 37 cm
Sveti Duh na Ostrem Vrhu: 36 cm
Kotlje: 36 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 35 cm
Tržič: 34 cm
Mislinja: 34 cm
Velenje: 34 cm
Gomilsko: 33 cm
Ruše: 32 cm
Kočevje: 31 cm
Grm: 30 cm
Sevno: 30 cm
Moravče: 30 cm
Lesce: 29 cm
Malkovec: 26 cn
Sinji vrh: 25 cm
Vinji Vrh: 25 cm
Maribor-Radvanje: 24 cm
Dravograd: 24 cm
Kozji vrh: 24 cm
Žusem: 24 cm
Oplotnica: 23 cm
Novo mesto: 23 cm
Šentjur: 23 cm
Žetale: 22 cm
Črnomelj: 22 cm
Laško: 21 cm
Podčetrtek: 21 cm
Vojnik: 20 cm
Dvor: 20 cm
Slovenske Konjice: 19 cm
Ptujska Gora: 19 cm
Mozirje: 18 cm
Polički Vrh: 18 cm
Črešnjevec: 18 cm
Celje-Medlog: 18 cm
Bizeljsko: 18 cm
Sevnica: 17 cm
Maribor-Tabor: 16 cm
Postojna: 16 cm
Letališče-Maribor: 15 cm
Brdo v Podbočju: 15 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 14 cm
Starše: 14 cm
Metlika: 13 cm
Veržej: 11 cm
Ptuj: 10 cm
Martinje: 10 cm
Ivanjkovci: 10 cm
Lendava: 8 cm

krispy123 · 13. Januar 2024, 02:02:21

Maksimalna izmerjena višina snežne odeje na območju Slovenije v obdobju med 2016-2023. Malo za zanimivost.

In če gremo v obdobje, ko so bile še boljše zime (2005-2013), isto maksimalna višina.

krispy123 · 23. Januar 2024, 19:34:49

Pripravil sem grafe števila dni s snežno odejo po nakaterih lokacijah/postajah v obdobju med 2012-2023 (11 let). Vzel sem nadmorske višine med 200-400 m.n.v, dve pa sta nad 400 m.n.v (Slovenj Gradec in Logatec).

krispy123 · 16. Februar 2024, 23:52:13

Maksimalna višina snega po nižinskem/dolinskem svetu Slovenije (180-550 m.n.v) v tem stoletju (2000-2023).

Bohinjska Bistrica (507 m): 131 cm
Predgrad (375 m): 122 cm
Prigorica (484 m): 118 cm
Kočevje (467 m): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m): 110 cm
Ruše (303 m): 103 cm
Železniki (476 m): 95 cm
Sinji vrh (365 m): 92 cm
Logatec (485 m): 90 cm
Zbelovska Gora (275 m): 83 cm
Žetale (342 m): 80 cm
Črnomelj (157 m): 80 cm
Želimlje (309 m): 80 cm
Bled (482 m): 78 cm
Žiri (498 m): 78 cm
Kotlje (450 m): 78 cm
Luče (513 m): 77 cm
Grosuplje (350 m): 76 cm
Vrhnika (326 m): 75 cm
Škofja Loka (350 m): 75 cm
Grm (330 m): 72 cm
Fužina (243 m): 72 cm
Dvor (209 m): 70 cm
Novo mesto (220 m): 65 cm
Gornji Grad (430 m): 64 cm
Letališče-Brnik (364 m): 63 cm
Brod v Podbočju (150 m): 60 cm
Metlika (152 m): 60 cm
Ptujska Gora (319 m): 59 cm
Kozji vrh (332 m): 58 cm
Kranj (394 m): 57 cm
Tržič (526 m): 57 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah (306 m): 56 cm
Polički Vrh (280 m): 55 cm
Postojna (533 m): 55 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m): 55 cm
Ljubljana-Bežigrad (293 m): 53 cm
Podsreda (245 m): 53 cm
Ptuj (240 m): 51 cm
Cirkulane (233 m): 50 cm
Fram (320 m): 50 cm
Gomilsko (294 m): 50 cm
Maribor-Tabor (275 m): 48 cm
Podčetrtek (254 m): 48 cm
Starše (238 m): 48 cm
Kadrenci (302 m): 47 cm
Moravče (381 m): 47 cm
Črešnjevec (294 m): 47 cm
Celje-Medlog (242 m): 46 cm
Murska Sobota (187 m): 46 cm
Šentjur (266 m): 45 cm
Martinje (380 m): 43 cm
Podgorje (230 m)-Apaška dolina: 43 cm
Domžale (295 m): 43 cm
Kobilje (185 m): 42 cm
Laško (221 m): 41 cm
Dravograd (384 m): 40 cm
Oplotnica (477 m): 40 cm
Lendava (190 m): 40 cm
Slovenske Konjice (330 m): 40 cm
Zgornje Loke pri Blagovici (394 m): 39 cm
Vojnik (273 m): 38 cm
Letališče-Maribor (264 m): 37 cm

Še malce analize po nadmorskih višinah, da še je bolj vse skupaj nazorno prikazano. Iskal sem prestolnico, kar se tiče maksimalne višine snežne tega stoletja.

Top 5 krajev z najvišjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)

Črnomelj (157 m)-(Bela Krajina-JV Slovenija): 80 cm
Fužina (243 m)-(Dolenjska): 72 cm
Dvor (209 m)-(Dolenjska): 70 cm
Novo mesto (220 m)-(Novomeška kotlina na Dolenjskem): 65 cm
Brod v Podbočju (150 m)-(rob Gorjancev): 60 cm

300-400 m.n.v.

Predgrad (375 m)-(Poljanska dolina-Dinarski svet): 122 cm
Ruše (303 m)-(Spodnja Dravska dolina): 103 cm
Sinji vrh (365 m)-(Bela Krajina): 92 cm
Žetale (342 m)-(zahodni rob Haloz): 80 cm
Želimlje (309 m)-(Osrednja Slovenija): 80 cm

400-550 m.n.v.

Bohinjska Bistrica (507 m)-(Bohinjska dolina na Gorenjskem): 131 cm
Prigorica (484 m)-(Dinarski svet): 118 cm
Kočevje (467 m)-(Dinarski svet): 113 cm
Lovrenc na Pohorju (420 m)-(Lovrenško podolje na S strani Pohorja): 110 cm
Železniki (476 m)-(Gorenjska): 95 cm

Top 5 krajev z najnižjim maksimumom snežne odeje (180-300 m.n.v.)

Letališče-Maribor (264 m)-(Dravsko polje): 37 cm
Vojnik (273 m)-(SV del Celjske kotline): 38 cm
Lendava (190 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 40 cm
Laško (221 m)-(spodnja Savinjska dolina): 41 cm
Kobilje (185 m)-(Panonska nižina v Prekmurju): 42 cm

300-400 m.n.v.

Zgornje Loke pri Blagovici (394 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 39 cm
Slovenske Konjice (330 m)-(Dravinjska dolina na JZ strani Pohorja): 40 cm
Dravograd (384 m)-(Zgornja Dravska dolina na Koroškem): 40 cm
Martinje (380 m)-(Goričko v Prekmurju): 43 cm
Moravče (381 m)-(SV del Ljubljanske kotline): 47 cm

400-550 m.n.v.

Oplotnica (477 m)-(J del Pohorja): 40 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu (444 m)-(Slovenjgraška kotlina na Koroškem): 55 cm
Postojna (533 m)-(Del Dinarskega sveta-Notranjska): 55 cm

Večina podatkov je vzeta iz ARSO arhiva, možna so odstopanja. Obstajajo seveda še vmesne mikrolokacije, kjer ni prisotnih vremenskih postaj. A v teh 24 letih mislim, da se vidi kar dobro kateri kraji imajo res izjemne maksimume, kot se vsi pogoji izpolnijo. In istočasno lahko vidimo, kateri so najbolj izpostavljeni fenizaciji ob različnih vetrovih ali pa preprosto preveč oddaljenih od "orografskih" pregrad.

krispy123 · 06. Oktober 2024, 09:27:59

Izjemna snežna epizoda med 11.2 in 15.2.1952 predstavljena še podrobneje.

https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_0301_221-251.pdf

krispy123 · 17. Oktober 2024, 11:39:15

Torej, ker ni trenutno nič kaj zanimivega za spremljat sem šel spet malo pogledat v pretekle zime. Predstavil bom tri variante, ki lahko ali ne prinesejo lepo sneženje po Sloveniji. Tokrat se bom posvetil situacijam, v katerih smo imeli dneve prej v spodnjih plasteh med 200 m in 1500 m "klasično" jezero hladnega zraka po dolinah/kotlinah nad Slovenijo.

1. Takole izgleda idealno postavljena dolina za Slovenijo kot je bila na začetku februarja 2018. Za močno sneženje nad Slovenijo seveda. Spodjedanje višinskega klina hladnega zraka na 850hPa se zaustavi malo pred našo mejo na Hrvaškem. Ob J-JV tipu advekcije od koder prihaja toplota. Višje in proti severu kot je postavljen močnejše so padavine, a večja loterija in možnost da razbije jezero hladnega zraka v spodnjih plasteh. Tukaj velja pravilo, vsaka naravna pregrada v smeri prihoda toplota višja od 700-800 m je dobrodošla. Tudi dobro pa je imeti proti severu še razgiban teren, saj tako ne more kar tako prinest toplega zraka okoli teh hribčkov preko JZ-J-JV strani v samo kotlino/dolino.

Istočasno kot vidimo je dolina s ciklonom padla ravno še pod dovolj vzhodnim kotom okoli zahodne strani Alp nekoliko južneje preko Korzike s tranzicijo proti severnem Jadranu. Načeloma J-JV višinski veter prinaša manj toplote kot pa JZ, zato je možno dlje zadržat jezero hladnega zraka pri tleh. Pri klasičnem JZ večinoma le višja Koroška na severu in SZ del Slovenije z alpskimi dolinami zadržijo tale nalet toplote.

2. Imamo še bolj ekstremno situacijo, ki pa je nevarna za žled. Ko zalogo hladnega zraka s kontinentalnim zrakom pri tleh pobere povsod okoli, samo nad Slovenijo ostane. 14.1.2009 je en lepi primer fenomena, večinoma je snežilo po večjem delu Slovenije, le tu in tam je padal leden dež/dež na JV-V delu Slovenije. Zapadlo je med 10 do lokalno 20 cm snega na tisti dan. Povsod okoli nas deževalo. Poglejte tole je za mene fenomen in primer zakaj je naša država unikatna, kar se tiče zanimivosti.

3. Tretja situacija in primer iz konca januarja 2014, dolina hladnega zraka pade preveč zahodno nad Francijo in Iberski polotok. Stalna problematika zadnjih zim. V višinah zapihajo močni jugozahodni vetrovi, pri tleh so vetrovi še šibki, a debela plast pozitivnih temperatur višje. Rezultat je bil, da smo dobili v prvem delu poslabšanja še zmerno-močno sneženje po večjem delu države, kasneje je prešel sneg v močan dež ali žled po večjem delu Slovenije. Na Gorenjskem je ostalo pri snegu zaradi zaprtosti proti JZ strani še precej dolgo, Bohinjsko dolino in višje je takrat dobesedno zasulo.

komar · 17. Oktober 2024, 11:55:40

Čudno. Sem pričakoval, da je bila postavitev C in AC 13 dni prej ravno obratna. Ker če bi bila obratna... Pa smo spet pri teh če-jih.

Še animaciji.

krispy123 · 12. November 2024, 12:07:55

Malo sem šel gledat spet tokrat v nekoliko bolj oddaljeno preteklost in me je popolnoma navdušila zima 1962-1963. Ta je bila po podatkih in tudi po poročanju starih staršev enostavno brutalna po Dravski dolini in večjem delu Slovenije. Imeli smo pogoje kot sta Enso neutral+ globoko negativen QBO-E istočasno. Skratka pri nas je takrat padel sneg prvič okoli 18.11 in ga je držalo vse do 10.3 in to brez prestanka. Imeli smo kar 115 dni s snežno odejo, maksimalna višina snega pa je bila okoli 70 cm, skupna padla kumulativa snega pa 200 cm. Enostavno legendarno. Zadnje zime je velik uspeh že dobit 30-40 dni s snežno odejo in že tole štejem kot solidno/dobro zimo.

Spodaj sem zbral zanimive grafe iz različnih lokacij po Sloveniji od takrat. Torej glede dni s snežno odejo in razporeditvijo snežne odeje od 18.11.1962 do 15.3.1963.

Še prevladujoče postavitve čez tisto zimo. Torej dominiral je SV-V tok pri tleh z mrzlim zrakom iznad Rusije, istočasno pa so se pogosto spuščala tudi jedra hladnega zraka preko Skandinavije preko Alp nad Jadran. Atlantik z zonalnim zahodnim tokom je bil v večji meri "zaprt". Tako so bile pogoste padavin v obliki snega, ko pa sneženja ni bilo je pa snežna odeja marsikje sploh v severni polovici Slovenije zdržala brez prestanka na račun mraza. Ali skratka take zime več ne bo v bližnji prihodnost in to je dejstvo.

Ledeni · 12. November 2024, 19:03:31

Ta zima je bila za današnje razmere v sferi znanstvene fantastike ali pa iz filma Dan pojutrišnjem.
Januar je bila za več kot 10°C hladnejši kot so v povprečju sodobni januarji.