Zime v preteklosti

[krispy123]

Danes sem se posvetil marsikje fascinantni situaciji ob koncu februarja 1984 (23.2-27.2). V oči mi je padla res zanimiva postavitev ob mejnem višinskem klinu.

V omenjenem terminu je jugozahodno od nas nad Italijo in Genovskim zalivom skozi vztrajalo ciklonsko območje, ki se je nekaj dni obnavljalo. Oziroma je šlo za več različnih ciklonov, nad Slovenijo je dovajalo pri tleh sprva še hladen zrak iznad severovzhodne-severne strani z zalogo. Najbolj obilno je snežilo 23.2 in 24.2.1984 še v večjem delu Slovenije, medtem ko je postajalo dni kasneje že nekoliko bolj mejno. Šlo je namreč za situacijo, ko so na 850hPa dominirali jugovzhodni višinski vetrovi, ki so obračali na južne vetrove. Marsikje je bil prisoten intenziven orografski dodatek padavin. Na mikrolokacijah, ki so bile zaščitene s vsaj 800 m visokimi hribi v smeri prihoda toplega zraka je tako zdržalo najbolj dolgo pri sneženju, medtem ko je marsikje drugod sneg prehajal v dež. Sploh v krajih, ki recimo ležijo v odprtem subpanonskem svetu. Zaradi velike temperaturne razlike na kratkih razdaljah, med toplim in hladnim zrakom so bile padavine marsikje močne.

Ob koncu poslabšanja je v večjem delu vztrajala od 20 do 50 cm debela snežna odeja, na nekoliko manj ugodnih lokacijah pri takšnih situacijah. Najvišjo maksimalno višino snega so izmerili takrat na območju Bohinjske doline, ta je bila debela tudi več kot 1 meter. Istočasno pa je bil maksimum snežnih padavin hkrati tudi v krajih blizu ali na Dinarskem svetu, Zgornjesavski dolini. In tudi po zgornji Savinjski, Mežiški dolini in na višjih in padavinsko/temperaturno bolj ugodnih predelov severne strani Pohorja. V omenjenih delih so zabeležili večinoma od 60 do 100 cm visoko snežno odejo v tistem obdobju. Kar pošten ekstrem torej in prava zima.


Sinoptična situacija (500hPa, 850hPa, vetrovni pogoji, temperatura na 2 m)






























Maksimalna višina snega v (cm) zabeležena v obdobju (23.2-27.2.1984).

Bohinjska Bistrica: 110 cm
Logatec: 110 cm
Lovrenc na Pohorju: 94 cm
Gornji Grad: 92 cm
Mežica: 85 cm
Idrija: 83 cm
Ljubno ob Savinji: 75 cm
Jesenice: 75 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 70 cm
Prigorica: 70 cm
Ruše: 65 cm
Kočevje: 63 cm
Škofja Loka: 63 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 62 cm
Vrhnika: 62 cm
Lesce: 62 cm
Tržič: 56 cm
Velenje: 55 cm
Letališče-Brnik: 55 cm
Grm: 55 cm
Naklo: 55 cm
Predgrad: 54 cm
Dravograd: 52 cm
Bovec: 51 cm
Polički vrh: 50 cm
Ravne na Koroškem: 49 cm
Fužina: 49 cm
Lavrica: 45 cm
Gomilsko: 45 cm
Celje: 45 cm
Žetale: 44 cm
Vratji vrh: 44 cm
Radlje ob Dravi: 42 cm
Kozji vrh: 39 cm
Metlika: 39 cm
Mozirje: 38 cm
Ljubljana Bežigrad: 38 cm
Novo mesto: 37 cm
Mačkovci: 36 cm
Maribor-Tabor: 36 cm
Jeruzalem: 36 cm
Ormož: 35 cm
Črešnjevec (Slovenska Bistrica: 35 cm
Gornja Radgona: 35 cm
Črnomelj: 34 cm
Šentjur: 33 cm
Domžale: 33 cm
Podlehnik: 30 cm
Laško: 29 cm
Kostanjevica na Krki: 27 cm
Slovenske Konjice: 27 cm
Kadrenci: 27 cm
Moravče: 27 cm
Litija: 27 cm
Murska Sobota: 25 cm
Sevnica: 25 cm
Ptuj: 25 cm
Lendava: 25 cm
Bizeljsko: 25 cm
Maribor-Letališče: 23 cm
Postojna: 23 cm

[ŠTROMAR]

V pričakovanju kaj nam bodo prinesli naslednji dnevi podajam malo statistike za zadnjih 18 zim na VP Ljubljana Koseze:

[krispy123]

Malo sem pogledal spet v preteklost, zdaj ko ni nekega pravega dogajanja. Najslabša zima tega stoletja je bila 2000-01, pri nas doma po dolini na 300 m vidim le tri dni s snežno odejo in 5 cm kumulative vsega skupaj. Nato kasneje 2001-2002 že nekoliko boljša, maksimum 44 cm in 30 dni s snežno odejo. Medtem ko je bila 2002-2003 že dobra (maksimalna višina snega okoli 55 cm in 70 dni s snežno odejo). Na podlagi tiste prve zime tega stoletja bi tudi vsi mislili, da zim več ne bo. Pa so še vseeno bile tudi dobre v nadaljevanju. Skratka vse je v ciklih in sreči je bistvo tega posta. Istočasno so vse tri zime minile v času visoke sončne aktivnosti. Se pa še kar solidno spomnim kot "mulc" takrat, da je bila tudi kakšna zima brez resnega snega, a potem je navadno že leto ali dve kasneje prišel pravi snežni "ruker".

2000-01.



2001-02.



2002-03.





Sem pa pripravil tabelo od leta 1961 za naše predele pri raznih parametrih za zimo. Trend padca števila dni s snežno odejo je lepo viden. Pri maksimumu snežne odeje pa je obdobje 2001-2010 imelo najvišji ekstrem, 1971-1980 pa najnižjega. Kar govori v pridu, da v modernih časih na račun toplih morji so padavine močnejše in ekstremi vse večji. V primeru dovolj ohlajene celine, se lahko seveda še poklopi. A redkeje kot nekoč.

[krispy123]

Maksimalna izmerjena višina snega v obdobju 2000-2023 še pripravljena na barvnem grafikonu za Slovenijo. Gre za ekstremne situacije, ko se vsi dejavniki poklopijo.



Tukaj je še pregledna tabela s podatki o maksimalni višini snežne odeje v Sloveniji med leti 2000 do 2023 (Top 5 krajev). Razdeljenih po nadmorski višini.

[Oblak69]

Večinoma vsi rekordi iz leta 2004.
Pri nas ga je bilo takrat 110 cm

[faurelio]

Vecina bo kar iz leta 2013. Pri nas ga je bilo 120 cm.

[krispy123]

Vecina bo kar iz leta 2013. Pri nas ga je bilo 120 cm.

Tako je sicer ne povsod. In ker imam vse podatke shranjene je kreacija grafa enostavna.  

Še 2013 torej v eventu ob koncu februarja.

[komar]

Dober večer.

29. novembra letos so se na območju SZ Atlantika začele pojavljati prva globoka ciklonska območja, katera so nato potovala vzhodno proti Veliki Britaniji.

Gre za klasično konfiguracijo, katera prinaša večjemu delu Evrope izrazito pretoplo vreme, saj se ob pomikanju globokega ciklona vzhodno aktivirajo JZ vetrovi, kateri v višinah prinašajo topel in vlažen subtropski pas daleč na S/SV Evrope. Sama konfiguracija ni nič izjemnega, saj se redno pojavlja v zimskem času. Kar pa je izjemno je to, da modeli nikakor ne najdejo rešitve in niti teoretičnega izhoda iz le-te. Praktično vseh 400h GFS-ja je identičnih, z ogromnim območjem nizkega zračnega pritiska v Atlantiku in popolno blokado vremenske situacije v Evropi. "Ciklonski zid" na območju med Islandijo-Veliko-Britanijo-Azorskim otočjem popolnoma blokira kakršenkoli poskus dviga Azorskega AC-ja proti VB/Islandiji, posledično pa so (zelo redki) prodori hladnega zraka omejeni na skrajni vzhod celine.



Popolnoma drži zgoraj napisano.
Na žalost bomo še en december oz. večino meseca "porabili" za izrazito pretoplo vreme. Škoda, saj je potencial Slovenije za pravo zimo v prvem delu sezone zelo dober brez posebnih prodorov hladnega ztaka, medtem ko je v drugi polovici precej drugače in je največ odvisno od tipologije zraka in intenzitete samih hladnih prodorov.

Podrobneje: Druga polovica zime je tradicionalno bolj razgibana, z več sneženji, večjimi povprečnimi kumulativami itd. Ampak je tudi precej bolj odvisna od tipologije konfiguracije nad nami. To pomeni, da imamo lahko sredi februarja z lahkoto 40cm snega in jutranje minimume pri -20. Ali pa 15 dni zapored "pravo zimo" z globoko zamrznjenim snegom in dnevnimi temperaturami malce nad 0. Ampak za to potrebujemo dejansko dotok hladnega zraka oz. pravo konfiguracijo, kar pa je, kot vidimo, vsako leto težje. Ker (primer) v III.dekadi februarja z 0/850hPa in anticiklonskim vremenom po prodoru hladnega zraka gredo maksimumi krepko v dvomestno število po večini Slovenije. Sonce je enostavno premočno, dan precej daljši in inverzije precej šibkejše.

December ima pa daleč največji potencial za pravo zimo zaradi kombinacije najkrajših dni v letu in morfologije večjega dela Slovenije. Je pa na žalost tudi mesec, kateri ta potencial najmanjkrat izkorišča. Če moramo sredi februarja za pravo zimo imeti dejansko "pravo konfiguracijo", je december glede zahtev precej bolj skromen. Marsikje je zjutraj in večji del dopoldneva megleno, nato za kratek čas pokuka bledo sonce, že ob 15h pa se skrije za reliefno pregrado na zahodu. Dejansko je za čudovito zimsko idilo marsikje po Sloveniji decembra dovolj kombinacija navadnega rahlega sneženja z 10cm kumulative, 1 dan po sneženju dotok povsem povprečne -5/850hpa in nato zgolj stabilno strukturirano območje AC-ja.

Torej (z izjemno sneženja) zadeve, katere se z lahkoto pojavijo celo v oktobru ali aprilu, kaj šele sredi zime. Enostavno je sonce decembra tako nizko, noči tako dolge in inverzije tako močne, da je to v kombinaciji z reliefom (bilo) več kot dovolj za lepo zimsko idilo že po odprtih nižinah predalpske in subpanonske Slovenije, da Alpsko-Dinarskih predelov niti ne omenjamo. Ker decembra z robustnim AC-jem in 0/850hPa dobimo močno inverzijo in takrat je marsikje resnično težko, da se temperatura dvigne nad +5 maksimuma. Pa še ta temperatura v pozitivi je zgolj nekaj ur v centralnem delu dneva.

In ravno od tod izjemno (danes podatki delujejo kot znanstvena fantastika) povprečno trajanje snežne odeje v obdobju 1961-90 za deželo na tako nizki geografski širini: Osrednja, severna in zahodna Slovenija od 50-75 dni, večji del vzhodne pa od 25-50 dni, predalpske doline pa od 75-100 dni s snežno odejo.

Več je bilo prodorov hladnega zraka in nato več stabilnega AC-ja, ko se je ogrelo zgolj v višinah, medtem ko je pri tleh tedne vztrajala inverzija, nato pa ponovno po nekem časovnem obdobju novo sneženje in dotok hladnega zraka.
Veliko mikroklimatskih enot je v Sloveniji, kjer je decembra za pravo zimo dovolj zgolj to, da zapade 10cm snega in le-ta pomrzne dan po sneženju. Nato pa le-ta lahko ostane izjemno dolgo v prvi polovici zime, razen ob ekstremnih otoplitvah/dogodkih.

Kar se sneženja tiče, pa je marsikje povprečna kumulativa v decembru najnižja v obdobju DJF, najmanj je dni s snežno odejo in tudi rekordna višina je po navadi nižja kot v januarju ali februarju. Smo komaj na koncu I.dekade "najmanj" zimskega meseca, tako, da časa za ocenjevanje sezone bo še preveč. Tradicionalno glavno zimsko obdobje šele prihaja in videli bomo, kaj bo prineslo. Sam osebno ne pričakujem več 3-4 mesece z rednimi snežnimi epizodami, nizkimi temperaturami ipd. ker je to danes praktično nemogoče. Si pa želim in tudi verjamem, da se bo poklopil kak prodor hladnega zraka v prihodnjih tednih in mesecih in bomo dobili čudovito snežno kuliso ter vsaj za nekaj dni tisto pravo zimo.

Za konec pa še nekaj o tem, kako izjemen snežen potencial ima Slovenija, v kolikor se (danes izjemno redko) poklopijo vsi kamenčki v mozaiku:
Eden morda ne toliko poznanih, ampak resnično izjemnih zimskih dogodkov pa se je zgodil jeseni 1905, ko je v Cerknici v mesecu oktobru snežna odeja bila visoka reci in piši 120cm.
120cm snega v oktobru na 550m nadmorske višine.
Pa v Postojni 70cm, Višnji Gori 80cm, naslednje jutro pa marsikje po nižinah med -12 in -14 stopinjami Celzija.