21.06.2008 Kobariški Stol-Champon(ITA)-Rodica-SLO/ITA meja-Tolmin

[paradolf]

Vikend je obetal letenje. Že dvakrat smo prestavili letenje v Kobariškem koncu, tokrat pa je kazalo precej bolje. Nismo se mogli odločiti kateri dan bo tisti pravi. Sobota vetrovno bolj ugodna a možnost vročinskih neviht, nedeljo pa bi se že lahko zbudil zahodnik.
Odločitev je padla za soboto.
Malo pred sedmo uro odrinem iz Podgorja. V Kamniku poberem še kolega in jo mahneva proti zahodu. V Podgorju je bila še megla ko sva odhajala. Pot naju je vodila skozi Poljansko dolino čez Kladje.
Malo čez prelaz se nama ponudi prvo lepo presenečenje tega dne. Nad Cerknim je še megla in takoj naredim nekaj fotk.










V Kobarid prispemo okoli 9 ure in se dobimo še z ostalimi našega kluba. Okoli 10h se zbašemo v naročen kombi ki nas odpelje na Stol. Pot je kar dolga in traja okoli 1 ure. Štart je na višini okoli 1400m. Vetra ni veliko, zato se nam ne mudi preveč. Kmalu pa se pričnejo pojavljati manjše bazice na višini okoli 2400m. To daje dober občutek. Vem da se bo dalo leteti visoko in s tem morda tudi daleč. Tako se zgovarjamo kam bi kdo letel in jaz malo v šali napovem obrat Champona v Italiji kot prvo obratno točko, ki je cca. 20km proti zahodu. Nato proti vzhodu do Koble v južnih Bohinjskih hribih in nato še enkrat malo v Italijo. Morda pa rata si mislim če bo dan dober in ne bo prekrivanj.

Malo čez dvanajsto vzletim. Sprva malo pomalinim desno od štarta da vidim kako je v zraku. Izgleda vredu. Pomaknem se kak kilometer zahodno do antene na Stolu. Tam čakam kdaj se pripelje do mene še kdo od naših. Ker po 10 minutah ni nikogar, se sam odpeljem proti zahodu. Pobočje kar solidno drži. Tu in tam kakšen steber, vmes pa ni pretiranega spuščanja. Veter je malenkost vzhodne tendence, tako da ni problema. Po kakih 5 minutah sem že v Italiji. Nato lepo napredujem ob grebenu do Malega Vrha, kjer bo treba nabrati višino za preskok v prej omenjeni Champon ki je direktno pred mano.


Pogled proti Gemoni in zadaj ravnica do kamor seže oko v smeri Benetk.



Proti Benečiji.


V smeri proti SZ kjer se konča greben Muzcov ki se razteza med dolino pri Gemoni in Kaninom na slovenski strani.



Greben Muzcov. Tam še nisem letel...je pa v planu enkrat. Prelepi razgledi.


Še enkrat Champon malo bližjein levo nižji Kvarnan.


Champon dosežem brez problemov.  Dokaj enostavno napredujem proti njegovem vrhu na zahodnem robu. V planu sem imel narediti nekaj lepih posnetkov prodišč v dolini Gemone a žal ni šlo vse po planu. Čez vrh preletim z kakih sto metrov višine z nekaj vzhodnika v rit. Med Champonom in Kvarnanom južno od njega je manjši vezni grebenček. To je bil moj problem. Ko sem letel čez vrh sem kakih 100 metrov zahodno videl beloglavega jastreba kako je vrtel steber v moji višini in hitro pridobival višino. Super. Pridem tja pa nič ne najdem. Samo neko guncanje in propadanje. Še malo in ne bom mogel več nazaj čez vezni grebenček. Prisiljen bi bil iskati termiko v zavetrni strani ali pa scuriti v dolino. Zadnji trenutek se odločim da se poizkusim rešiti nazaj na vzhodno stran. Zaradi proti vetra ki se še kanalizira čez grebenček sem komajda uspel priti čez. Morda sem imel le še kakih 10-15 metrov rezerve. Ptiči kako ste me okrog prinesli.
Takoj za robom pa dobim lepo dviganje. Hitro se vzpenjam nazaj proti vrhu Champona. Spotoma dobim še družbo dveh Jastrebov in skupaj vrtimo isti steber. Tokrat vseskozi ostajata pod mano. Kar tam bodita velika ptiča. Sam opustim misel na fotografiranje Gemone in grem nazaj proti vzhodnem robu Champona. Tam moram zopet nabrati višino za preskok na Mali Vrh.
Iščem in iščem pa ni nič konkretnega. Ravno toliko da ohranjam višino v višini grebena. Grem malo nazaj pa zopet naprej pa nič. Na koncu opazim neko mlečno bazico, ki se dela bolj zunaj in takoj odpeljem proti njej. Zadetek v polno. Hitro pridobim višino in že se peljem proti Malem vrhu pred mano.



Tja prispem brez problem zelo visoko nad grebenom. Pred mano pa se morda pojavi nov problem. Oblak mi zapira pot. Se bo hitro razvijal naprej ali bo ostal približno enakih oblik in velikosti.
Boš moj zaveznik ali sovražnik?


Pod mano vas Predilis (ITA)


Pred mano vznožje grebena kjer se najde tudi precej zasilnih pristankov. K sreči jih zaenkrat še nisem potreboval.


Trenutek odločitve. Oblak ni pretirano visoko zrasel. Odločim se da odletim pod njim naprej.



Oblak je naredil kar nekaj sence na pobočju. Ker pa sem precej visoko skoraj v višini baze, vem da to ne bo problem. Prej bo morda težava da me potegne preveč visoko.


Oblak ni delal težav. V bistvu sem z njegovo pomočjo ohranil višino in prišel v Slovenijo zopet precej visoko nad grebenom.
SV od mene v daljavi Bovec. Vidi se tudi letališka pista. Pihe kje si?


Še malenkost bolj levo je Kaninsko pogorje obsijano z soncem.


Kmalu sem bil spet pri vrhu Stola. V bližini sem našel lepo dviganje in ga izkoristil za nabiranje višine za preskok na vzporedni greben severno od Stola. Polovnik je bil kar lep. Malo sicer vzhodnika a to je tam klasika. Medtem se je namreč veter že obrnil na rahel jugozahodnik. Na Polovniku je značilno, da je ob splošnem vetru zahodne smeri vedno vzhodnik. Očitno nek velik rotor ali kaj jaz vem.
Na vzhodnem robu zopet lepo naberem in se odpeljem proti krnskem pogorju. Naslonim se ob pobočje in jo počasi maham proti Krnu ki je pred mano.



Mimo Krna je zelo lepo, a jaz kar pozabim na fotoaparat. Pri rdečem robu ki je dobil ime po rdeče obarvanih skalah lepo naberem višino do baze. Tukaj pa sedaj dilema. Naj se res odpeljem v južne Bohinjske gore ali naj obrnem kar nazaj. V zraku je nekaj zahodnika, tako da bo težko spet nazaj priti do Krna saj greben ni raven. Vmes so velike zajede oziroma kar fjordi. Te je treba preskakovati za napredovanje proti zahodu saj te ob grebenu vsake zajede čakajo rotorji. Če se bom držal visoko morda vseeno uspem.
Tako se odpravim naprej. Pred mano greben južnih bohinjskih gora tako imenovana »bohinjska avtocesta« v padalskem žargonu.


Levo od mene Komna v daljavi. Prav tako pa tudi Triglav v ozadju. V oči mi pade tudi manjša vročinska nevihta ki je nastala verjetno na avstrijski strani.


Julijci v vsej svoji lepoti. Slikano nazaj čez glavo pa je malo postrani.


Nad Tolminskim Migovcem lepo naberem do baze in odpre se mi prelep pogled na bohinjsko stran. Bohinjsko jezero v vsej svoji lepoti.







Napredujem do Zabiškega Kuka in Vogla zadaj proti severu. Zopet dilema ali naj grem še naprej. Skupaj v družbi še dveh padalcev se peljemo še skupaj do Rodice, nato pa jo sam obrnem nazaj proti zahodu. Dovolj bo. Želim si priti še enkrat do Krna.
Do Migovca nazaj ni bil tak problem. Tam pa dobim povsem frišno dviganje saj letim gor okoli 7m/s , nad mano pa še nobenega oblaka. Na 2700m se tik nad glavo pojavijo prve meglice. Res pravi čas na pravem mestu. Peljem nato samo naravnost po meglicah malo pod 2800m in takrat se mi Krn zdi povsem dosegljiv.
Kmalu pa vidim da ne bo šlo tako gladko.
Kar daleč si Krn. Pa še veter imam nasproti. Spodaj levo je sedlce pri planini Sleme čez katerega sem v nadaljevanju komaj prilezel. Desno od njega je rdeči rob, še malo naprej desno pa Krn.


Desno spodaj grapa kjer ni pristankov le melišča.


Desno od Krna iz vzhodne smeri.



Bližam se ponovno rdečem robu kjer je podobno sedlce kot pri Champonu. To sedlo je v bistvu vezni greben ki vodi proti Mrzlemu Vrhu v smeri juga.
Vse več je zahodnika. Tudi spušča me kar hitro. Vidim da bo šlo spet za metre. Če mi ne uspe bom moral pristajati daleč spodaj. Z nekaj sreče bi se morda priplazil do Tolmina. Pohodim gas do maximalke. Ko malo pogunca sem in tja ga malo popustim , pa nato spet na full. Sem že povsem nizko. Tik pred robom, kakih 30m pod mano in kakih 15m pred mano zaslišim pri eno koči kot bi nekaj zvonilo v turnu cerkve. Hudiča, pa ja ne zvoni meni. Nato pa malo pošejka in že sem čez v dvigajočem zraku. Takoj se naslonim desno ob pobočje in povsem laminarni pobočnik me dviga v rdeči rob. Tako, mislim da sem danes zaključil z problematičnimi odseki.

Pred mano zopet Krn tokrat z druge strani. Zraven pa se vozi še eno padalo.



Pri Krnu poizkušam zopet nabrati čimveč za preskok na greben Kobariškega Stola. Imel bom veter v prsa in to bo zopet lahko problem. Zelo si želim priti tja saj vem da me tam tak čas lahko čaka le povsem mirno letenje ob grebenu ko ni treba niti enkrat zavrteti.

Ko letim čez si privoščim nekaj požirkov istonica.
Levo mislim da je greben Kolovrata.


Zadaj v daljavi Tolmin.

Pred mano spodaj pa Kobarid. Kolegi spodaj čakajo da pridem dol, a jaz še nimam dovolj. Premalo letim da bi zapravil tak letalni dan. Z gasom tiščim naprej v pobočje Stola.


Za mano pa se oddaljuje Krn. Na čeladi pa se vidi odsev padala.



Prispem  ob pobočje z kar solidno višino okoli 1100m. Sprva še izgubljam malenkost a že vidim da bo zmaga moja. Za manjšim vogalom se pobočje bolj nastavi vetru in tam se začne poezija. Povsem mirno letenje. Vseskozi mislim da kakih 10 minut sem imel šibko dviganje od 0.5m/s do 1.5m/s. Res totalni užitek.
http://www.youtube.com/watch?v=VPFBQBYkuZw
Naprej se peljem mimo štarta na Stolu, pa mimo antene in naprej proti Italiji.
Tukaj sem ravno na meji. Spodaj je karavla kjer so bili včasih »mejni organi«.



Ura je že kar precej pozna. Morda bi lahko izsilil še enkrat do malega vrha a si nisem hotel pokvariti dneva. Malo čez mejo obrnem nazaj v Slo. Pred Stolom še enkrat izkoristim vedno bolj redke stebre tega dne in se zvrtim visoko nad greben. Proti vzhodu se prekrasno vidi greben Stola ki se spušča proti Kobaridu. Daleč spredaj Krn levo in Tolmin kakih 20km stran.



Desno spodaj kjer je travnik je kamp Nadiža kjer si lahko privoščite kopanje v precej topli reki Nadiži. Če bi danes prekmalu pristal, bi bilo to mesto kjer bi se namakal.


Malo naprej struga Nadiže ki nato zavije desno v Italijo.




Na levi strani pa za sprednjim robo Polovnika v ozadju Bovec z prekrasnimi alpami v ozadju.


Vas Žaga kjer se stikata Polovnik, Kanin in Kobariški Stol. Padalci pravijo da gre pri Žagi povsod dol. Še nisem poizkusil zaenkrat.


Letim naprej čez Kobarid proti Planici kjer naberem še nekaj metrov , nato pa se  mimo Mrzlega vrha precej nizko bližam Tolminu. Tukaj naredim še nekaj posnetkov mesta, reke Soče in okolice.






















Res fantastičen dan. V zraku sem bil skoraj sedem ur. Preleteno okoli 160km od katerih je bilo po našem sistemu točkovanja upoštevanih 147km.
http://www.bogvetra.com/?p=olc&oa=flightinfo&season=8&fid=17959

Sploh zadnji dve uri popoln užitek breztrzajnega letenja. Težko opišem ta občutek a verjemite da je res carsko.
Upam da se še kdaj letos poklopijo pogoji v zraku s prostim časom.
Verjetno grem letos tja še kdaj.


OFF. Žalostno pa je da po celodnevnem matranju spraviti slike na forum veliko slik sploh ne odpre. Uporabljen Imageshack.

[ŽUPMART]

Aah, jaz bi tudi!

Sicer ti za drugič priporočam slikomat, meni še nikoli ni kaj štekal.

[Vreme]

carsko!  Očitno pa si za  "spravljenje fotk" na forum potreboval več časa! 

[Ciklon]

Uuu , zelo lepo in obširno reportažo si pripravil.
Kapo dol za trud!
Bravo!

Drugače pa je zame najbolj shrani.si za nalaganje slik. Izbereš jih lahko večje število in hkrati med nalaganjem vse skupaj tudi pomanjšaš na določen format.

[kekec46]

zakon zakon 
me prav mika da bi se enkrat peljal z padalom v tandumu 

[Cumulonimbus]

Oooo sosed prekrasno si izkoristil lep dan v soboto, drugače pa je res najboljši strežnik za slike shrani.si


lp

[JaniS]

Mega     

[max]

Spet lušti  , super si tole preletel in predstavil

[Capillatus]

oooo Carsko
Bravo 

[ŽUPMART]

Off: Shrani.si po določenem času izbriše slike, če se ne uporabljajo. Zato je za forume praktično neuporaben.

[paradolf]

Če bom imel jutri čas, bom morda vse prevekslal na slikomat.

[Pihe]

Robi! Preprosto enkratno!!!!
Praktično si ponovil letalno pot, ki jo je Luka Žnidaršič s svojim jadralnim letalom LAK ovekovečil na Youtube v video obliki.
Si dovolim še malo komentarjev(tako za pocukrat ): Tam nad Rodico bi lahko s tiste višine, kjer si bil, lahko delal dolet do doma(če bi seveda imel jadralno letalo ). Glede letenja nad Žago je pa takole: Pobočje Stola nad Žago je res morilsko za padalce, medtem ko je druga stran(nad Boko,Skutnik in Kaninsko pogorje) pravi eldorado za zaugat u luft! Jadralni začetni dan se v Bovcu praviloma vedno začne tam, saj je Boka pravi katapult in fantje tam nabirajo višino, da jo potem mahnejo mimo Bovca, po grebenu Bavškega Grintovca proti Triglavu.Torej s Stola nikakor ne delat preskok na Kanin pri Žagi ampak poskušat prit šez na Muzce, ker je potem pot lažja.
Še enkrat: SUPERLET in še lepša reportaža!

[polo]

Robi!
Prekrasno

[H2o]

Kapo dol!

Super fotke, lep opis! 

[Astra]

Odličen opis preletov in enkratne fotke. Bravo.