Resolucija posameznih meteoroloških modelov

[krispy123]

Malce sem analiziral orografijo raznih modelov. WRF (seveda najbolj uporaben,natančen na modelzentrale) in ALADIN imata resolucije na 2 km. WRF sicer malce malce lepše vidi pregrade kot aladin. Ampak žal je WRF za gledat zgolj v topli polovico leta, oziroma ob bolj konvektivnih padavinah.

Resolucija ALADIN modela.



WRF model (4 km). Obstaja tudi WRF model na 1 km resolucije, a je za izjemno kratke termine.



Za tegale slavnega kachelmanna (Super HD) pa sem našel samo tole. A ima izjemno resolucijo 1x1 (1km), torej še boljšo kot oba zgornja modela. Tisti (Europa HD) kachelmann ima resolucije na 7 km.



GFS model, tistega ki gledamo na wettezentrale ima boljšo ločljivost kot EC. EC ima na 16 km, GFS na 13 km. Statistično je bolj zanesljiv EC, a šibka točka tega modela je, da izhaja samo dva krat dnevno. In ravno zaradi tega GFS velikokrat prej zavoha kakšno spremembo kot EC.





Kar se tiče zimskega časa vam priporočam vedno ogled kachelmann, sprva (Europe hd) modela, kasneje ob približevanju dogodka pa še (super hd) kachelmanna kar se tiče padavin.
V letošnji sezoni sem spoznal, da je sploh zadnje povedani model izjemno natančen za zimski čas. Glede temperatur se mi zdi, da je najbolj natančen naš aladin.

[krispy123]

Torej kar se tiče vremenskih modelov bom poskusil sedaj še nekaj na kratko povedati.

WRF (NMM,ARW itd) temelji na GFS modelu. Oziroma glavni podatki so od tam vzeti, oba sta Ameriška modela.

ALADIN temelji kar že veste na osnovi ECMWF modela (oba sta Evropska).

Super hd, Europa hd pa dobivata podatke iz verjeli ali ne nemškega ICON modela, ampak ICON model pa jemlje tiste glavne vhodne podatke iz Evropskega vsem znanega ECMWF modela. Na podlagi tega lahko sedaj vidimo kaj je glavni razlog, da ni super hd natančen pri napovedovanju konvektivnih padavin. Znano je, da je sta EC,ALADIN zelo slaba kar se tega tiče in tako tudi super hd. Čeprav pri nekaterih situacijah se je že tudi izkazal lani. Ampak za poletni čas je natančnejši sploh WRF.

Torej tako pridemo do nekakšnega zaključka, če GFS kaže (primer) veliko padavin recimo bo to pokazal tudi WRF, seveda nastane kasneje tista razlika v resoluciji modela kasneje in videnju reliefa, oziroma orografije.

Če citiram glede super hd modela, Jorga Kachelmanna samega.

Das HD-Modell entspricht dem Lokalmodell des Deutschen Wetterdienstes namens ICON-EU, welches in das Globalmodell ICON genestet ist. Unser eigenes Super-HD wird seinerseits vom ICON-EU angetrieben.

Anders als Kachelmanns Super-HD, das auf der ICON-Modellkette basiert, bezieht Cosmo-1 seine Eingangsdaten aus dem europäischen Globalmodell ECMWF.

[komar]

Edit: SHD in RUC sta modela, ki ponavadi močno precenjujeta padavine in jih je treba vzeti z zrnom soli. Jaz uporabljam izključno rapid oz. ID2, ki se zdi še najbolj zanesljiv, čeprav tudi včasih kar kiksa.

Konvektivne procese je zelo težko ali skoraj nemogoče napovedati lokacijsko v poletnem času. Tukaj je ogromno dejavnikov, lahko je zaporna plast (CIN) preveč debela in proženja sploh ni, morda nastane kakšno dopoldansko nakovalo ob izrazitem MCS sistemu nad Italijo in potem neviht recimo sploh ni, ki jih rišejo modeli. Tudi povratna zanka sušnih ali namočenih tal ima velik vpliv. Sploh pa na našem razgibanem reliefu, tudi če je model resolucije (1km). Modeli niso zatajili, ker so le nek približek realnosti in jih ne smemo gledat dobesedno.  Zato tudi če riše proženja na določeni lokaciji 4-5 ur pred začetkom, lahko nowcast, ki se urno obnavlja ravno 1 uro prej izbriše ali omili zadevo z nevihtami. Torej treba je upoštevat, če model simulira na neki lokaciji nevihto ob določeni uri, to ne pomeni da bo točno tam nastala. Ti lahko simulirajo bolj natančno le kje približno bo začetek konvergence, recimo da je to Dinarsko gorstvo in potem je lahko odstopanja tudi 20-30 in več km kjer potem nastane celica lokacijsko. V praksi je to tako navadno, seveda špekuliramo, torej če modelski izračun (rapid-najbolj natančni) simulira nevihto pri Logatcu, lahko ta nastane v realnosti na celotnem delu med Postojno in Vrhniko, torej na kar velikem območju. Pri jesenski/zimskih padavinah je lažje modelom, a takrat odločajo potem tudi malenkosti, premik ciklona ali pri kakšnem odcepljenem jedru lahko zadnji moment pomeni zmanjšanje ali močno povečanje padavin.