Abisko, Švedska

[Tminc]

Živjo,

vidim, da nas je nekaj, ki spremljamo t.i. vesoljsko vreme in možnost za severni sij v naših zemljepisnih širinah. Mene drži že nekaj časa in imel sem že nekaj priložnosti, ki pa jih nisem uspel ustrezno dokumentirati zaradi preslabe opreme.
Lani mi ni uspelo, zato pa sem letos naredil plan, da se odpravil v takšne kraje, kjer je verjetnost za opazovanje severnega sija velika. Hitro iskanje večinoma vrže ven (oglaševane) Islandijo, Tromso, Lofote, itd. Na te destinacije se da priti načeloma dokaj enostavno, saj te pelje agencija in poskrbijo zate. Meni Norveška in Islandija nista preveč dišali, predvsem zaradi nepredvidljivega vremena.
Več časa sem spremljal kamere in bral o lokacijah na Laponskem in nazadnje izbral kraj Abisko. To je čisti sever Švedske, kraj pa je obkrožen z gorami. Kar ga dela drugačnega od drugih, je njegova zavetrna lega. Znan je po svoji mikroklimi - ob tipično zahodnem vetru ga gore namreč ščitijo pred padavinami in oblaki in velikokrat je tam jasno, nekaj km stran pa oblačno.

Da prideš v Abisko, moraš prileteti v mesto Kiruna, ki leži približno 100 km vzhodno, nato pa z avtom še dobro uro vožnje.

Moja pot je šla takole.
Najprej sem izbral termin okrog mlaja, da mi luna ne pokvari fotografiranja. Tja sem planiral najkasneje oktobra, saj je kasneje precej bolj mraz in s tem oteženo fotografiranje.

Pred odhodom: vremenska napoved je bila za vse dni oblačna, v Abisku celo snežna nevihta, nato nizka oblačnost. Kiruna oblačno.

1. dan: Benetke-Amsterdam-Stockholm-Kiruna. Po 20 urah od odhoda od doma sem okrog 20:30 pristal v Kiruni, zrihtal rentacar in se peljal cca 15 minut severovzhodno. Rezerviral sem kočo ob jezeru, s pogledom proti severu. Že med vožnjo proti koči sem nizko na nebu opazil tipične "zavese", ki so nato intenzivirale. Parkiral, vzel stativ in začel fotografirat. Zelena črta se je raztezala čez celo nebo, občasno plesala, delala spirale kot aladinova svetilka. Neverjetno. Prva noč, prvi sij.

2. dan: Peljal sem se proti Abisku. Sprva sončno, nato oblačno in sneženje. Snežilo je vse do Abiska, tam pa modro nebo. Nadaljeval sem še nekaj km naprej proti Norveški, a že čez manj kot 10 km je zopet začelo mesti, snega je bilo vsaj 10 cm. Tako sem naredil en skavtski ogled okolice Abiska in se pripravil za večer. Zvečer sem še na "chase" s skupino. Snežilo je, le sem in tja je bilo videti kakšno zvezdo. Po kakšni uri vožnje okrog smo se raje vrnili v kraj, zakurili v kočici in skuhali čaj. Malo po 23h se je nebo razjasnilo! Tisti večer je bila intenziteta nizka, vseeno pa je bilo lepo videti barvito pahljačo nad goro Noulja. Vse skupaj je trajalo dobre pol ure, zatem so spet prišli oblaki in odjuga. Druga noč, drugi sij.

3. dan: V mokrem jutru sem se vrnil v kamp vzhodno od Kirune, tam sem imel kočo neposredno (dobesedno) ob jezeru, ki se je odpiralo na jug. Nebo popolnoma oblačno, taka je bila tudi napoved. Po več dneh s skoraj nič spanja in dolge poti, sem si rekel, da je bilo dovolj in da sem dobil več od pričakovanj. Skoraj sem zaspal, poslušal sem radio Slo1... Malo pred 19h sem si rekel, da vseeno grem en krog do tistega jezera na sever (cca 15 min vožnje). Ko se peljem, pogledam na allsky kamero v Kiruni. Šok. Celotna južna stran neba je žarela v zeleni barvi, sredina neba pa v vijolični. Hiter obrat in gas do moje koče, stojalo na mojo teraso in klik klik... Stvar je intenzivirala, nebo se je skoraj popolnoma zjasnilo, občasno je prinašalo in odnašalo oblake. Zelene črte, krogi, zavese...vse je šibalo po nebu, delalo zanke, izginjalo, raslo navzgor, spreminjalo barvo. 24 mm objektiv žal ni ujel tega, kar je videlo oko. V nekem trenutku sem moral ISO znižati na 2000 in čas 5 sekund, sicer je bilo presvetljeno... Nepozabno, nepričakovano... Kasneje sem ugotovil, da je Kp nepričakovano porasel kar na >6, to pa je svetlobo potisnilo proti jugu. V nekem trenutku sem moral it spat, ker telo ni več zmoglo. Zjutraj, okrog 6h, je nebo še vedno vsebovalo zelene odtenke. Tretja noč, tretji sij, najboljši.

Pot domov seveda ni več zanimiva, je pa vseeno bilo precej naporno. Kiruna-Stockholm-Copenhagen-Benetke in okrog 22h doma. Prehlajen, zmrznjen, poln spominov. Bolje se ne bi moglo izteči.
Nekaj fotografij sem pripel, nekaj pa jih lahko najdete tudi na moji FB strani.



EDIT: To je bilo med 16. in 19.10.2025 (pretekli vikend)

[ŠTROMAR]

Čudoviti posnetki na kratki a intenzivni poti. Hvala ti za reportažo. 

[Tminc]

Hvala, je bilo res zelo naporno, nepozabno, a super uspešno

Malo sem okoren z nalaganjem fotografij. Prilagam še nekaj fotografij okolice ter uradne vremenske postaje v kraju (podatki so dostopni na https://www.smhi.se/en/weather/observations/observations#ws=wpt-a,proxy=wpt-a,tab=vader,param=t )

Vse fotografije so še neobdelane, ker tudi tu nisem najbolj domač. Pride tudi to enkrat na vrsto

[Smučar]

[paradolf]

Čudovito. Ko bom velik, bom tudi sam enkrat šel na nekaj takega.