Zimski solsticij

[ablak]

No, pa smo jo končno dočakali, starko zimo namreč. Šele sedaj bomo snegoljubci upravičeno jamrali v za to namenjeno temo na tem forumu;v kolikor bo to sploh potrebno.

Nekaj zanimivosti:

21. december - prvi dan zime

Danes, točno ob 13.01 uri, smo vstopili v koledarsko zimo.

Ob 13.01 uri se je zgodil sončev obrat ali zimski solsticij, ko je sonce najnižje in ko se začne dolžina dneva daljšati ter je prvi dan zime, je za povedal Zorko Vičar iz Agencije RS za okolje (ARSO). Koledarska zima traja do 21. marca oz. do pomladanskega enakonočja.

Ob različnih letnih časih žarki pod različnimi koti


Letni časi so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena. Nastanejo zato, ker je Zemljina lastna os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca (ekliptika). Tako ob različnih letnih časih sončni žarki padajo pod različnimi koti. Meteorološki letni časi se nekoliko razlikujejo in se nanašajo na tri cele mesece. Zima tako na severni polobli obsega december, januar in februar, na južni polobli pa junij, julij in avgust.

"Sončev obrat ali solsticij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu navidezno najseverneje ali najjužneje na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem," razlaga Zorko Vičar, sicer vodja oddelka za kontrolo podatkov in arhiva pri uradu za meteorologijo ARSO. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je po besedah Vičarja običajno od 21. do 23. junija, ko se začne poletje, dnevu pa rečemo kres, zimski solsticij pa je običajno 21. decembra in takrat se začne zima.

December prvotno deseti mesec leta


December je sicer dvanajsti mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi. Ime je dobil iz latinske besede decem, ki pomeni "deset", saj je bil prvotno deseti mesec leta, preden so v koledar vstavili meseca januar in februar.

Veseli december


Izvirno slovensko ime za december je gruden. December ima svoj vzdevek "veseli december", saj ga polnijo številni prazniki in ljudske zabave. Krščanski verniki praznujejo božič, ko naj bi se 25. decembra rodil Jezus Kristus, 26. december je pa slovenski državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Za zimo, ki je brez zelenja, so sicer značilni slabo vreme, mraz, dež, sneg. Izračuni vodilnih svetovnih meteoroloških centrov, ki se ukvarjajo s sezonskimi vremenskimi napovedmi za zimsko trimesečje (december, januar, februar) napovedujejo razmeroma toplo vreme s pogostejšimi padavinami za severni del Evrope in pa nekoliko hladnejše in suho vreme na jugozahodu Evrope. Na širšem območju srednje Evrope in Alp ter severnega Sredozemlja ni pričakovati večjih odklonov od povprečij zadnjih 25 let, pravi Vičar.

Zadnji mesec leta nadpovprečno moker


Tudi zima v Sloveniji predvidoma ne bo bistveno odstopala od povprečja zadnjih 25 let, meni Vičar in dodaja, da je bil december nadpovprečno moker, kar je sicer značilno za zadnja leta, ko so dosežene ekstremne višine snežne odeje v gorah, kot na primer zdaj v Julijskih Alpah.

"Doživljali bomo še hujše spremembe"


Decembrske padavine v severozahodni Sloveniji in Ljubljani presegajo dolgoletna povprečja za dvakrat do trikrat. Letošnji december je kar topel, v nižinah sta v glavnem sneg in dež, vse to pa je po besedah Vičarja posledica globalnega segrevanja. In če bo vreme ohranjalo ta trend, bomo doživljali še hujše spremembe, je prepričan.

To bi lahko pomenilo razmeroma pogosto menjavo hladnejših in toplejših obdobij ter tudi večjo povprečno količino padavin. Snežna odeja v gorah se bo tako postopno debelila, po nižinah pa se bodo predvidoma menjala snežena in kopna obdobja. Sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah so še vedno dokaj nezanesljive. Možna so tudi velika odstopanja od napovedanih vrednosti, je še poudaril Zorko Vičar.

Počitek tudi za živali


Zima je znana sicer tudi po zimskem spanju nekaterih živali. Hibernacija ali zimsko spanje je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane. Beseda izvira iz latinske besede hibernus za zimo. Hibernacija lahko traja več dni ali tednov, odvisno od živalske vrste, temperature okolice in letnega časa.

Med živali, ki hibernirajo, so netopirji, nekateri godalci, evropski ježi (ter drugi žužkojedi) in nekateri vrečarji. Hibernirajo samo srednje velike živali, težke vsaj nekaj sto gramov, ki lahko shranijo dovolj energijskih rezerv za "prebujanje". Najbolj znani hibernatorji so medvedi, čeprav pri medvedih ne gre za pravo hibernacijo, saj se temperatura telesnega jedra pri njih zniža samo za nekaj stopinj in se lahko zaradi višjih temperatur ali zunanjih motenj hitro prebudijo.

Hrup in vibracije, ki jih povzročajo motorna vozila v naravnem okolju, lahko prebudijo živali med zimskim spanjem. Mnoge od teh močno trpijo ali celo umrejo zaradi prekratke hibernacije in pomanjkanja hrane v času zime.

STA

[komar]

Danes začetek zime ob 22.47, 22.48 uri, tam nekje, no.

[Smučar]

Danes začetek zime ob 22.47, 22.48 uri, tam nekje, no.

Dejansko pa začetek daljšanja dneva... Še kak mesec in pol za občutek prave zime, potem je pa že konec. Je kar bolj pravilen meteorološki začetek zime 1.12. kot pa astronomski...

[gregach]

Dejansko pa začetek daljšanja dneva... Še kak mesec in pol za občutek prave zime, potem je pa že konec. Je kar bolj pravilen meteorološki začetek zime 1.12. kot pa astronomski...

Oh happy day!