Trendi različnih podnebnih spremenljivk v Sloveniji in druge zanimivosti

[krispy123]

Torej odločil sem se, da vam povem, oziroma predstavim kaj podnebje sploh je in kako lahko le-to vpliva na neki kraj.

Pojem podnebje obsega čisto vse vremenske pojave, ki se pojavijo na nekem območju. Podnebje pa seveda ni odvisno samo od enega dejavnika, naprimer atmosfere. Ampak na podnebje vpliva bistveno več dejavnikov. V Sloveniji najbolj vplivajo na podnebje naslednji dejavniki: oddaljenost od morja, nadmorska višina, razgibanost reliefa,vetrovnost nekega kraja in sevanje sonca). Seveda v manjši meri vpliva tudi sama sestava in poraščenost tal.

Podnebni tipi v Sloveniji.

Kljub majhnosti Slovenije ima naša država kar nekaj različnih podnebnih tipov. Skrajni jugozahodni del Slovenije v bližini morja ima tipično submediteransko podnebje, ki je značilno za obalni del in tudi ponekod bolj proti notranjosti. Submediteransko podnebje poteka vse čez Goriško Brdo, Novo Gorico preko Kopra. Malo bolj proti vzhodu in severu pa je že prisotno zmerno celinsko podnebje. Pas od Jesenic-Bovca na severu do Kočevja na jugovzhodu in Ilirske Bistrice na jugozahodu ima zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Snežnik, Pohorje pa imajo že gorsko podnebje, ki se deli na podnebje nižjega gorskega sveta in višjega. Območje kjer za katero je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije se začne nad Ljubljansko kotlino na zahodu in konča pri Mariboru proti severovzhodu. Vzhodno od Maribora, Celja in severovzhodno od Novega mesta pa imajo že podnebje vzhodne Slovenije.



Padavine v Sloveniji.

Naša država je zraven zahodnega dela Norveške, Velike Britanije, južnega dela Islandije, Balkana, Alpskih držav ena izmed najbolj namočenih v Evropi.



Največ padavin čez leto na pade na privetrnih straneh pregrad zahodne Slovenije. Predvsem zaradi izrazitih orografskih padavin, ki so najbolj pogoste ob Genovskem ciklonu in JZ višinskih vetrovih. Letna količina na tem območju je v povprečju najvišja na območju Bohinja, Bovca, torej bolj zahodnega, jugozahodnega dela Julijskih Alp. Tukaj lahko dobijo letno tudi blizu 3000 mm padavin. Tudi višja hribovja vzhodno od Nove Gorice in okolice Snežnika dobijo med 2500-3000 m padavin. Na skrajnem jugozahodu Slovenije ob morju pade letno od 900 do 1200 mm padavin. Druga orografska pregrada, kjer se količina padavin poveča so še Karavanke in zahodni del Kamniško-Savinjskih Alp. Na teh območjih pade že manj padavin, večinoma med 1500 in 2000 m. Tretjo območje, kjer se padavine povečajo se nahaja na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp in na območju Pohorja. Tukaj znaša letna količina padavin med 1300 in 1600 mm padavin. V Ljubljanski kotlini se padavine zmanjšujejo v smeri proti vzhodu in jugovzhodu. Vzhodni del Ljubljane ima letno količino med 1200-1300 mm, zahodni pa med 1300-1500 mm. Območje kjer pade letno 1200-1300 mm padavin se začne nekaj km zahodno od Maribora, kjer se začne Dravska dolina in poteka preko mesta Ruše, Velenja na jugozahodni strani Pohorja vse do Laškega in do Črnomlja na jugovzhodu. Vzhodno od teh krajev znaša povprečna letna količina 1100-1200 mm na delu Celjske kotline, Novega mesta, Haloz ter tudi v severni Slovenije na siršem območju Dravograda. Še bolj vzhodno pa pade 1000-1100 mm padavin, na severnem delu Dravskega polja vse do Brežic. Na vzhodnem delu Štajerske pa pade še samo med 900 in 1000 mm padavin, v Pomurju še manj večinoma med 700-900 mm. Najbolj suhi kraji so ravno od Madžarski meji, na širšem območju Lendave.





Padavinski ekstremi v obdobju med leti 1961 in 2000.

V Sloveniji so zaradi vpliva treh različnih podnebij (Submediteranskega, Gorskega, Celinskega) vsako leto dokaj pogosti različni padavinski ekstremi. Tukaj bom predvsem poudaril, da je naprimer za Pomurje lahko že manj kot 50 mm ekstrem, medtem ko še za kraje, ki ležijo na privetrnih straneh zahodne Slovenije še pri 100-150 mm ni nekih vidnih posledic, zaradi prevelike količine padavin. Torej lahko omenimo, da so ti kraji navajeni na takšno veliko količino padavin, voda pa seveda lahko odteče, saj so ta območja precej hribovita, medtem ko na ravninskem delu voda ostane in ne more odtečti. Spodnja slika prikazuje 12-urno višino padavin, ki je padla s povratno dobo 50 let. Lepo vidimo, da je najvišji višek padavin na območju Bovca in okolice, tam je v le 12 urah, padlo enkrat v preteklosti preko 330 mm padavin. Odstopajo še tudi območja okoli Snežnika, Nove Gorice, severnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Malce manj odstopajo tudi kraji na zahodnem delu Ljubljanske kotline, območje okoli Kočevja in severna stran Pohorja( na širšem območju Ruškega Pohorja in okoliške doline). Na teh območjih je padlo enkrat v preteklosti, v samo 12 urah med 120 in 150 mm padavin. Drugod je bila največja 12-urna količina padavin manjša.



No spodnja slika pa prestavlja najvišjo 48-urno višino padavin s povratno dobo celih 100 let in v istem obdobju. Padavinski viški so prisotni na podobnih mestih, kot pri maksimalni 12-urni količini.



Snežni ekstremi.

Slovenija je znana kot država v kateri je kar pogosto prisotna snežna odeja v zimskem obdobju, torej v decembru, januarju, februarju. Največ snega pade ob tipičnih Genovskih ciklonih, ki se pomika proti vzhodu(Madžarski). Večinoma takrat pade med 15-30 cm snega v nižinskem delu Slovenije, Največ snega ob podobnih situacijah pade v višjih legah zahodne Slovenije. Pri Balkanskem ciklonu, ki gre dovolj severno pa dobijo največ snega predvsem kraji na območju južne (Snežnik), jugovzhodne in severovzhodne Slovenije(Pohorje, Haloze). Tukaj bi izpostavil predvsem fenomen Ljubljanske kotline, ob SV vetrovih, ko se padavine posušijo do tal, povsod okoli pa lepo sneži. Lep primer tega je bil 24.1.2014. Spodaj je lep primer Balkanskega ciklona, ki se premika proti jugovzhodu. V tem primeru je na območju južne, osrednje, vzhodne, severne Slovenije zapadlo kar nekaj snega.



Pa še primer kako izgleda klasični Genovski ciklon, torej fronta se razbije nad Alpami, primarni ciklon nadaljuje pot proti vzhodu, sekundarni pa nastane v severnem Sredozemlju. Ponavadi takšna situacija prinese sneg vse do nižin. Seveda je odvisno do kako močnega prodora hladnega zraka preko Alp pride.



Najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let.

V tem primeru je bilo vzeto obdobje med leti 1951-2005, največ snega v Sloveniji ponavadi letno zapade v Julijskih Alpah, nato sledijo Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Snežnik. V nižinskem svetu pade v povprečju najmanj snega seveda v bližini morja. Največ pa na območju zahodnega dela Ljubljanske kotline, Zgornje-Savinjske doline, zahodnega dela Koroške in severnega dela Pohorja (Dravske doline). Tukaj lahko tudi vidimo, da bila največja višina snežne odeje med 100-150 cm. Drugod po nižinskem delu pade snega večinoma manj.



Dnevi s snežno odejo.

Snežna odeja praviloma vztraja najdlje na območjih, ki so manj izpostavljeni soncu, torej predvsem na osojnih delih. V hribih ima seveda tudi nadmorska višina zelo velik vpliv na to kako dolgo drži snežna odeja. Največ dnevov s snežno odejo imajo Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Kot zanimivost bi povedal, da sem opazil v moji okolici kar precejšnje razlike, naprimer med severno stranjo Pohorja in južno stranjo, ki dobi manj snega v povprečju.



Upam da vam bo vse skupaj všeč, če pa najdete kakšno napako pa mi kar povejte.  

Viri: nekaj malega sem povzel po knjigi geografija Slovenije, večino pa sem napisal sam, pač toliko kot mi moje znanje dopušča.

[gradiščan]

Odlično

[računalnik]

če pa najdete kakšno napako pa mi kar povejte.

Ni tvoja napaka, a vseeno. Pri prvi sliki je napaka v legendi. JV so zamenjali za JZ

[hudi]

lepo napisano 

[krispy123]

Hvala vsem, mogoče še bom v prihodnjih dneh dodal kakšno zanimivost.

[mat89]

Odlično

[krispy123]

Odločil sem se malce analizirali količino padavin na našem koncu Slovenije v jesenskem, poletnem času od leta 2010 dalje. Hotel sem ugotoviti ali se resnično vplivi Mediterana iz JZ Slovenije širijo vse bolj proti vzhodu. Na koncu sem prišel do ugotovitve, da se zmerno celinsko podnebje zahodne, južne Slovenije z viškom padavin v jesenskem času iz leta v leto širi vse bolj proti prej omenjeni smeri, torej proti notranjosti Slovenije. V poletnem času pa pade vse manj padavin, torej se počasi viša indeks mediteranskosti padavin.
Podnebni tipi (1961-1990).



Evo takole so izgledali podnebni tipi v obdobju 1971-2000, lepo je vidno kako se je v primerjavi z 1961-1990 počasi razširilo podnebje zahodne, osrednje Slovenije že vse do Trojan, Zgornje-Savinjske doline.



Na podlagi spodaj omenjenih dejstev se je po vseh verjetnosti v obdobju 1981-2010 podnebje zahodne-južne Slovenije že razširilo še nekoliko vzhodneje, severovzhodneje. Malce sem si pogledal tudi podatke o količini padavin v poletnem, jesenskem času med leti 2000-2015 po raznih slovenskih krajih v SV,V,JV, Sloveniji in se je največjo odstopanje v prid jesenski količini pokazalo ravno v zadnjih 10 letih. Seveda vam je še kako znano, da pade normalno v prej omenjenih krajih največ padavin v poletnem času. Tako sem skoraj čisto prepričan, da se je v zadnjih 10-15 letih jesenski (mediteranski) višek padavin že razširil vse tja do Maribora, Pohorja, Dravske doline, Dravskega polja, ali pa morda še vzhodneje.
Še nekaj padavinske statistike od leta 2010 dalje (Ruše 309 m.n.v, SV Slovenija)
2010
Poletje (J,J,A): 362 mm (79% jesenske količine padavin)
Jesen (S,O,N): 457 mm
2011
Poletje: 357 mm
Jesen: 307 mm (86% poletne količine padavin)
2012
Poletje: 302 mm (62%)
Jesen: 484 mm
2013
Poletje: 115 mm (izjemno sušno poletje, takrat je padlo le 26% jesenske količine padavin)
Jesen: 435 mm
2014
Poletje: 502 mm (95%)
Jesen: 531 mm
2015
Poletje: 349 mm (93%)
Jesen: 375 mm
V zadnjih 6 letih je padlo kar 5 krat več padavin v jesenskem času. Še kar opažam je, da se povečuje tudi zimska količina padavin. Tako da klimatske spremembe so že sedaj zelo lepo vidne tudi v naši Sloveniji. In iz leta v leto bomo imeli večje padavinske, temperaturne in druge vremenske ekstreme. Snega bo tudi vse manj. Se bomo morali kar navaditi.

http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6801_039_056.pdf

[komar]

Letna povprečna temperatura zraka (referenčno obdobje 1981-2010):



Letna povprečna višina padavin (referenčno obdobje 1981-2010):



Letna povprečje trajanja sončnega obsevanja (referenčno obdobje 1981-2010):



Vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/

[krispy123]

Sem si vzel malo časa, saj me je zelo zanimala kakšna je dejansko povezava anomalij temperatur Atlantskega oceana z našimi zimami, oziroma na globalni ravni. In kaj se pravzaprav dogaja.

Prvo bom prilepil vsa leta skupaj od daljnega leta 1997 pa vse do 2020, torej zimskih razmere anomalij tistega predela. Malce za primerjavo, kakšen drugi dan pa sledi še kakšna druga analiza.



















































Če druga ne, se vidi da smo resno v obdobju oziroma ciklu, ko je severni Atlantik podpovprečno hladen. Morda bo čez kakšnih par let, ali pa deseletju že vse obrnjeno na glavo. Ali pa se morda res kaj dogaja s tem, da je na delu globalno segrevanje in pronicanja ogromnih količin ledene vode nad topel severno-atlantski in se le-ta počasi zaustavlja. Ampak tu bom kar končal.