Reportaža lova na nevihte v ZDA 18.5.-2.6.2018

[matic19]

Končno sem uspel spravit skupaj reportažo letošnjega lova na nevihte v ZDA, kjer sva bila z Dejanom Koširjem. Reportaža je, tako kot lanska, razdeljena v več postov, saj presega dovoljeno dolžino za en post na temo. Uživajte ob branju!

18.5.

Ta dan je bil rezerviran za potovanje v ZDA. Večino dneva sva tako preživela na raznih letališčih. Po 24.urah na poti sva prispela v Tulso ob 22h po lokalnem času.
Pred spanjem smo morali narediti še napoved za prihodnji dan, za kar smo porabili še slabi dve uri.

19.5.

Naš današnji setup je bil dokaj "zmeden", brez neke omembe vredne organizacije. Prejšnji dan smo bili prepričani, da bo naš target nekje v okolici mesta Salina v Kansasu.
Sodeč po modelih bi morali biti na lokaciji dokaj zgodaj, zato smo vstali ob 6. uri zjutraj in naredili napoved po osveženih modelih. Situacija se je preko noči spremenila
do te mere, da se je naša lokacija spremenila na mejo med Kansasom in Oklahomo, kjer so modeli nakazovali možnost nastanka več neviht (supercelic) v liniji in le-te bi imele neoviran dotok toplega in vlažnega zraka iz JV.
Severni del, ki smo ga imeli v mislih včeraj, bi tako ostal odrezan od tega dotoka. Za začetek smo se ustavili v mestu Blackwater, praktično na meji s Kansasom. Tam smo šli na kosilo in nato kmalu opazili, da se je nad nami naredila nevihtna linija, ki je vsebovala tail-end charlie supercelico. Hitro se spravimo v avto in jo poskusimo prehiteti. Zadeva se je nato sprevrgla v konstanten lov za njo, saj nam ceste niso bile naklonjene. Bodisi so se končale sredi polja, bodisi so šle v napačno smer.
Nevihta je nato postopno oslabela, mi pa smo se preusmerili na drugo nevihto za njo. Med potjo so se južno od nje sprožile nove nevihte, ki so ponovno "odrezale" dotok toplega zraka v prvotno nevihto. Preusmerimo se na najbolj južno od njih, ponovno pa smo v lovu za njo.
Kot že pri prvem lovu nam tudi tokrat ceste niso bile naklonjene in po dobri uri je tudi ta nevihta opešala. Opustimo lov in se vrnemo v Tulso, ki je le kakšno uro vožnje oddaljena od nas. Tam smo pred pričakovanji, saj smo bili prepričani, da bomo noč preživeli nekje v Kansas city-ju.
Glede na modele smo pričakovali več, vendar pogoji očitno niso dovoljevali dolgoživih neviht. Odločimo se, da zjutraj ponovno naredimo napoved in vidimo, kam točno bomo morali iti.
Zvečer smo na hitro preleteli modele za današnji dan. Ker so zvečer še vedno nastajale nevihte in se združevale v nek ogromen MCS, smo uvideli, da se mora najprej zadeva odviti do konca in bo zjutraj bolj jasno kaj se bo zgodilo z atmosfero. Naš tokratni chase target bo verjetno bil nekje vzhodno od meje Kansas/Missouri.
Tam so modeli nakazovali možnost nastanka plitvega prizemnega ciklona, ki bi poskrbel za konvergenco vetrov pri tleh in transport vlage od JV. Vsekakor pa pogoji niso izgledali nič preveč posebnega (marginalni pogoji). Vendar ker smo v ZDA ravno zaradi lova, smo šli vseeno v tisto smer, če bi se zgodilo kaj bolj fotogeničnega.

20.5.

Zjutraj ponovno naredimo napoved, ki je bolj ali manj le potrdila našo večerno napoved. Med potjo proti severu se spotoma ustavimo še v mestu Joplin, skozi katerega je pred 5. leti divjal F5 tornado in bolj ali manj uničil velik del mesta. Takrat je umrlo 161 ljudi, posledice pa so dokončno odpravili šele pred kratkim.
prve nevihte se pričnejo prožiti razmeroma zgodaj, vendar vse ostanejo v clustrih in multiceličnih oblikah. Praktično vso popoldne smo se vozili v širši okolici Springfielda v Misouriju, kjer smo "skakali" iz ene celice na drugo v upanju, da se bo vsaj malo organizirala in pokazala kakšno strukturo.









Na žalost so vse nevihte kmalu po nastanku razpadle, zato smo ob sončnem zahodu lov opustili. Med vožnjo smo se ustavili še na večerji in poslikali nakovalo, osvetljeno ob sončnem zahodu in nekaj mamatusov na zadnji strani.



Potem smo se vrnili v Hotel in prespali noč. Še pred tem, pa smo si privoščili lokalno pivo, pico in ogled filma Twister

21.5.

Ponedeljek je bil rezerviran za potovanje iz Springfielda na sever, nekam v okolico mesta Siux Falls. Po 10. urah vožnje smo okoli 21.00 prispeli v omenjeno mesto, si privoščili večerjo in prespali noč.


22.5.

Tokratni setup je bil nekoliko rizičen v smislu možnosti iniciacije. Vedeli smo, da so možnosti za nastanek tudi supercelic in tudi tornadov. Omejujoči faktor pa je bilo neskladje modelov. NAM-NEST model je nakazoval možnost nastanka večje gruče neviht, ki bi bile vsaj na začetku še razmeroma izolirane.
Proti zahodu so bili pogoji slabši, vendar je bila možnost proženja večja. Vseeno tvegamo s to možnostjo boljših pogojev in ostanemo zahodno od mesta Sioux Falls. Večino dneva preživimo na terenu in gledamo satelit/radar, v kolikor bi se južno od nas sprožilo kaj bolj konkretnega.
Hkrati opazujemo izjemno gričevnato pokrajino, praktično brez dreves in njivami v vse smeri. Kar se tiče lova na nevihte je ta prokrajina resnično dobra.









Skratka, proti koncu dneva se prične dvigovati nekaj bolj močnih stebrov z močnejšim vzgornikom, vendar so se hitro začeli podirati.
Po sončnem zahodu so tudi ti stebri ponehali/se podrli, zato opustimo "lov" in se vrnemo v hotel, v katerem smo bili že prejšnji dan. Kasnejša analiza je pokazala, da je bila inverzna plast očitno premočna za kaj resnejšega oz. je bil greben nad nami premočan in je subsidenca preprečila močnejše vertikalno gibanje.
V hotelu spremljamo zapise na facebook-u o razmeroma dobro strukturiranih supercelicah v Novi Mehiki. Bili pa smo vsaj 15 ur vožnje stran. Nekoliko razočarani gremo spat.

23.5.

Nov dan, novo upanje za boljši lov kot v prajšnjih dneh. Nad zahodnim delom Južne Dakote se je nekoliko okrepil višinski vetrovni stržen, ki bi poskrbel za nekaj več mehanizma za dvig, vseeno pa so bili pogoji dokaj povprečni oz. nič posebnega. Odločimo se, da se peljemo več ur proti mestu Rapid City, kamor naj bi se po modelih premikale nevihte iz Skalnega gorovja.
Že med potjo so te nevihte res nastajale nad hribovitim svetom in se zelo počasi pomikale proti SV. To je bilo dobro za nas, saj smo bili še nekaj ur oddaljeni od njih. Naša pot je bila proti jugu, nevihte pa so se pomikale na SV. Srečali naj bi se nekje v okolici mesta Hot Springs, kar se je na koncu tudi zgodilo. Tam smo prvič videli bazo nevihte, ki je kazala največ potenciala.
Baza je bila visoko, brez posebnih znižanj.

V tem mestu se preusmerimo proti vzhodu in mestu Palm Springs. Pred prvotno nevihto se je sprožila nova nevihta, ki je kazala dobre znake, da bi se lahko bolj organizirala. Nevihto prehitimo in opazi se lepa struktura nevihte, ki se postopno zavija v dež. Zapeljemo se direktno pod njo, v kolikor se bi na hitro pred nami ustvaril tornado, ki pa ga na žalost ni bilo.



Ker na radarju ni opazne močnejše rotacije se usmerimo bolj v fotografiranje strukture, zato se zapeljemo nekaj km pred njo in jo opazujemo.





Struktura je bila solidna, na sprednjem delu je bil impresiven shelf cloud, v ozadju pa je bil viden tudi wall cloud, ki pa se je postopno zavijal v dež zaradi RFD-ja.

Nekaj poziranja za facebook






Moja malenkost:


Nekaj časa slikamo strukturo, nato pa se pred nevihto sprožijo nove nevihte, ki bodo ustavile dotok toplega zraka vanjo. Ker so cestne povezave v tem delu države zelo redke, nevihti ne moremo več slediti, zato se usmerimo na sever proti našemu hotelu v mestu Murdo.

Med potjo se za tem sistemom sproži nova linija neviht, ki ima pred seboj precej razelektritev. Najprej se ustavimo nekje ob cesti proti vasi Belvedere, dobesedno sredi ničesar. Na enem izmed gričev nekaj časa slikamo strele, ki so sicer dokaj redke, veliko pa jih je v dežju.



Smer novega sistema je vse bolj proti severu, kar pomeni, da so se oddaljevale od nas. Sklenemo, da gremo proti severu in poskusimo s slikanjem še iz glavne avtoceste.



Ravno ko prispemo v Belvedere se na sprednji strani naredi lep shelf, ki ga na hitro poskusimo fotografirati, na žalost pa ni bilo nobene strele, ki bi ga malo bolje osvetlila. Vseeno navijeva ISO in poslikava kar se da, preden nas preide, kar se je zgodilo v roku nekaj minut.



Po tem se odpravimo na vzhod proti našemu hotelu in sproti gledamo še, če bomo lahko znova prehiteli shelf, kar pa nam ne uspe.
Zadeva je prehitra, mi pa utrujeni, zato se usmerimo v hotel, kjer preživimo noč.

24.5.

Zjutraj ob zajtrku ponovno naredimo napoved za prihajajoče dni, saj so se nakazovali razmeroma neaktivni dnevi. Odločimo se, da se odpravimo v Tulso za kak dan, da operemo naše obleke preden se ponovno odpravimo na lov, verjetno nekam v Kansas v nedeljo. Pred odhodom smo pri sosednjem hotelu opazili vozilo Dominator 3, ki ga uporablja Reed Timmer z ekipo. Ker so bili ravno v pripravah na odhod, smo se na hitro zapeljali mimo njih naredili nekaj fotk in malo debatirali z njimi.



Dejan z Reed Timmerjem in seveda nepogrešljiva Gizmo:


Nato se odpravimo proti Tulsi, kjer smo zelo pozno zvečer.

[matic19]

25.5

Po jutranjem pregledu modelov nam je v oko padlo nekaj neviht, ki naj bi se sprožile na dry line-u na skrajnem zahodu Oklahome oz. severu Teksasa (Texas panhandle).
Na hitro se odločimo za odhod v tisto smer, saj je to nekoliko nepričakovano in veliko raje gremo na lov, kot pa sedimo v hiši ves dan Okoli poldneva krenemo iz Tulse in se peljemo skoraj 5 ur na zahod. Med vožnjo se južno od nas sproži prva nevihta, ki pa se zelo muči v pogojih, ki so bili na voljo. Vsakih nekaj minut se okrepi, nato spet oslabi in ponovno okrepi in tako naprej. Ker je od nas oddaljena skoraj uro in pol vožnje se odločimo, da ostanemo na severu, blizu avtoceste, v kolikor se bi iz polja kumulusov sprožile nove nevihte bližje nam. Zunaj vlada velika vročina, v kombinaciji z visoko vlažnostjo. Stebri nastajajo in se podirajo, nato pa en izmed njih postane bolj močan in mi se zapeljemo nekaj minut proti severu, da posnamemo kakšen time-lapse, kar nam tudi uspe.

https://www.youtube.com/watch?v=zcpvriOkhGA

Dejan "kalibrira" svoj fotoaparat na oddaljeni nevihti




Ekipa spremlja razvoj nevihte in hkrati opazuje, za kakšno izrazitejšo rotacijo:




Pred nami je izolirana supercelica, ki se praktično ne premika. Ker upamo, da se bo baza še malo bolj znižala, morebiti še dobila kaj rotacije,
se premaknemo povsem pod njo, da bi bili v najboljši poziciji za morebiten tornado.



Na žalost se ni in ni hotelo narediti nič bolj konkretnega, zato se vozimo malo pred njo in jo še naprej opazujemo. V roku 15 minut nevihta povsem razpade, mi pa se postavimo pod jedro, da bi ujeli nekaj minut debele toče, vendar je tudi ta bila dokaj majhna, nekje do največ 3cm, posamezna zrna smo za šalo lovili kar z rokami, ko so padale z neba. Šlo je za LP supercelico, ki ni imela možnosti za tvorbo debelejše toče. Proti večeru se je na outflowu te nevihte naredila nova, mi pa poskušamo priti pred njo, v upanju, da ima na sprednjem robu vsaj kakšen shelf.







Na našo žalost ta sistem vedno hitreje pospešuje proti jugu, mi pa opustimo lov. Do doma v Tulsi imamo še 4 ure vožnje, ura pa je že 21.30. Odpravimo se nazaj, v Tulsi smo ob 1.30.


26.5.

Danes smo zjutraj naredili novo napoved, ki je potrdila, da bo naš naslednji chase-target nekje v zahodnem Kansasu oz. vzhodnem Koloradu. Pred nami je 7-8 ur vožnje do predvidenega hotela v mestu Colby. Pred tem je "Stormtrooper" dobil še menjavo olja, nato pa smo krenili iz Tulse. Ob 22. uri prispemo v Colby.


27.5.

Dan se je začel po ustaljenem urniku, z zajtrkom in napovedovanjem za današnji dan. Bili smo v precepu med lovom nekje med Denverjem in Colby-jem ter lovom v JV Wyomingu. V obeh primerih je bil skupni imenovalec ta, da bi morali biti na nevihtah čim nastanejo, saj se bodo hitro združevale v razne linije in MCS-je. Modeli so že nekaj dni zapored kazali eno dokaj izolirano supercelico, ki nastane na "front range-u" Skalnega gorovja in potuje proti SV. Odločimo se za gamble v Wyomingu. Težava je bila v tem, da so ceste v tem področju zelo redko posejane, zato ni bilo prav veliko možnosti za hitre premike okoli neviht. Prav tako ceste prečkajo hribovit predel, kjer je vidljivost omejena. Med vožnjo se na radarju že pojavijo prve nevihte, ki so se sprožile nad hribovitim predelom. Mi pa se jim počasi približujemo od juga. Vseskozi se postopno dvigujemo in kmalu pridemo nad 2000 m nad morjem. Pridemo v Cheyenne in takrat naredimo prvo manjšo napako in se peljemo po cesti, ki gre proti SZ, namesto proti severu. Nevihta nam zato postopno pobegne proti SV, mi pa nimamo druge izbire, kot da se peljemo za njo in potem naredimo core-punch skozi zadnjo stran.





To naredimo, vmes pa se dvignemo na 2700 m nad morjem, zato je bilo zunaj zelo sveže, pa tudi padavine in drobna toča so ohladile ozračje.



Končno se prebijemo skozi nevihto na drugo stran, kjer smo nad hribi opazili majhen funnel cloud, kar se tudi potrdi čez nekaj minut, ko dobimo tornado report iz tega območja. Jaz sem zadevo zamudil, saj sem sedel na napačni strani avta, slikali smo med vožnjo.



Zadeva je predaleč in se zavija v dež, zato hitimo pred nevihto na vzhod. Obrnemo proti severu in najdemo makadamsko cesto na zahod, da se približamo nevihti.
Po nekaj minutah vožnje proti zahodu pridemo do križišča, na katerem je možnost ceste le sever/jug. Zapeljemo se na bolj odprto mesto, kjer imamo pogled na rotacijo mezociklona.



David oz. "The Sheriff", je navdušen nad razvojem nevihte


Hitro opazimo funnel v notranjosti dežne zavese. Funnel se hitro spušča in čez minuto je pred nami pravi tornado, ki pa je dokaj daleč.





Poslikamo in posnamemo ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi, nato pa počasi razpade. Po tem še nekaj časa opazujemo rotacijo, v kolikor bi se spet uspel spustiti nov tornado. Ker se zadeva nekoliko dezorganizira in ker nam zmanjkuje goriva, se odločimo za hiter postanek v mestu Cheyenne, saj je tam edina črpalka daleč naokoli.

Postanek nam je vzel okoli 20 min. V tem času se je nevihta spet zorganizirala, mezociklon se je vrtel čisto blizu tlem, mi pa smo vozili kolikor hitro smo lahko, da bi prišli bližje. Najdemo novo makadamsko cesto, na kateri poskušamo prestreči zadevo, vendar se je cesta spet končala sredi polja.



Ostane nam še nekaj poziranja za facebook v vlogi šerifa.
Derin:


Dejan:


David:


Naredimo nekaj posnetkov, time-lapsov in fotk, nato pa poskušamo prehiteti nevihto.

Kratek time-lapse lovljenja zadnjega dela nevihte z zelo očitno hitro rotacijo od 0.30 naprej: https://www.youtube.com/watch?v=qaVm1xzr5qE
Tam je bil takrat rain-wrapped tornado, ki ga je od blizu ujel Reed Timmer, mi pa smo bili žal predaleč zaradi postanka za gorivo. Na žalost se moramo vrniti nazaj v Cheyenne ter po SV cesti dohitevati nevihto. Le-ta pa hitro pospešuje in se odmika od nas vedno hitreje.



Med lovom je lahko zelo napeto:


Zadnja stran nevihte:


Kmalu vidimo, da je ne bomo ujeli in opustimo lov. Zadovoljni z izkupičkom se odpravimo na zajtrk/večerjo in nato v hotel. Zvečer je spet čas za napovedi za jutrišnji dan, kjer vidimo, da bo potrebno iti nekam v okolico Denverja oz. vzhodno od mesta. Ker imamo do tja skoraj pet ur vožnje, moramo vstati zgodaj.

[matic19]

28.5.

Zjutraj smo bili v hudi dilemi, saj so modeli kazali možnost večih možnih razpletov oz. lokacij dogajanja, vse pa so bile predaleč ena od druge, da bi omogočale premike med eno in drugo. Odločimo se za velik riziko v okolici Denverja, bolj natančno, v okolici Palmer Divide-a, ki je nekakšen greben, ki velikokrat poskrbi za dodatno rotacijo vzgornika in velikokrat tudi za tornade brez mezociklona (land-spout). Vedeli smo, da ko se enkrat odločimo za premik tja, bo vsak drug premik na drugo lokacijo zelo težak ali celo nemogoč, saj so razdalje prevelike. Med vožnjo dobimo nekakšno "potrditev" s strani SPC-ja, ki je označil ravno naše območje z največjo možnostjo za tornade. Pridemo na lokacijo južno od mesta Colorado Springs in opazujemo stebre in nevihte, ki rastejo nad hribovitim terenom. Postopno se ena izmed njih okrepi in počne počasi pomikati proti ravnini, mi pa se zapeljemo bližje.



V tem času je SPC premaknil 10% možnost bolj proti vzhodu, kar smo lahko tudi sami videli, sodeč po oblačnem pokrovu nad nami. Spet smo v hudem precepu kaj storiti, naj še naprej opazujemo to nevihto južno od nas, ali naj vseeno poskusimo priti čim prej nekam na SV, kjer naj bi bila glavnina dogajanja.

Skupaj sklenemo, da če smo se že odločili za tako velik gamble, gremo all-in. Tako ostanemo na tej nevihti, ki se trudi z zniževanjem baze, vendar ji nizka rosišča to onemogočajo. Vozimo se po raznih zakotnih cestah in ji vseskozi sledimo.



Za njo se naredi nova, še močnejša nevihta, mi pa poskusimo uloviti vsaj kakšno debelo točo, saj je imela zadeva maksimalne odboje na radarju. Ker so ceste dokaj redke in makadamske, nam tudi to ni uspelo, videli smo le kupe toče na tleh, po tem, ko je jedro že zapustilo območje.







Med tem, severno od nas opazimo rotacijo mezociklona in znižano bazo, zato pohitimo proti temu, če bi slučajno uspel nastati še tornado. Vozimo po cesti, polni toče, zavijemo na eno izmed stranskih cest in opazujemo vse skupaj.



Po nekaj minutah zadeva razpade, na SV Kolorada pa vidimo veliko izolirano nevihto, ki že ima rotacijo in beremo poročila o izbruhu land-spoutov. Takoj se odločimo za poskus vožnje na tisto mesto, nekam v bližino mesta Berlington. Na žalost smo več kot uro in pol oddaljeni od lokacije. Vseeno poskusimo in malo pred sedmo uro smo tam. Do takrat je glavna nevihta že razpadla, pred nami pa se je na flanking line-u naredila linija konvekcije, ki je obetala novo možnost za kakšen land-spout. Ker smo ravno pod njo, počakamo nekaj časa, če bi se res pričelo kaj dogajati.







Zapeljemo se malenkost proti severu in takrat začutimo močan inflow z desne strani (vzhod). Na tej strani se je tudi pričel izoblikovati zelo dolg shelf cloud, ki ga mu ni bilo videti konca. Ker je bila konvergenca praktično stacionarna, smo se lahko hitro odpeljali dovolj stran od nje in poslikali celotno strukturo.







Vmes se je že stemnilo, zato smo poskušali še s slikanjem strel pred shelfom.





Dejanova fotka strele:


Jaz sem poskušal dobiti kakšno, ki bi udarila skozi shelf, vendar se to ni zgodilo. Po kakšni uri se odpravimo nazaj proti hotelu, ki je okoli 2 uri oddaljen od nas.

Vse dogajanje je posnela tudi kamera na armaturni plošči, ki je ves dan delala time-lapse. To smo naredili iz dveh razlogov, en je ta, da kamera lahko ujame tudi kaj zanimivega skozi vetrobransko steklo, drug pa, da lahko obujamo spomine, ki so ostali po lovu. Celoten posnetek je razmeroma dolg, sem pa vmes vstavil tudi nekaj podnapisov, ki na grobo opisujejo kaj se je v tistem trenutku dogajalo. Vseeno pa zelo dobro prikaže kako potekajo lovi na nevihte. 95% vožnje in 5% akcije https://www.youtube.com/watch?v=Sx_LFHzG9pY (Priporočam ogled v HD ali 4K v kolikor je možno).

29.5.

Noč preživimo v mestu Colby v Koloradu, zjutraj je spet čas za napoved in tako ugotovimo, da nas bo pot vodila nekam na zahod Oklahome, kjer se je obetal setup, pri katerem je dryline dobil "izrastek" (dryline bulge), hkrati pa se je od severa bližal outflow boundary, ki bi bil naša točka proženja. V kolikor bi se ena od neviht uspela "prisesati" (latch-on) na ta boundary, bi hitro postala supercelična in verjetno tudi tornadna. Vozimo se okoli 5 ur na jug in si izberemo majhno mesto Laverne v Oklahomi za naš postanek, ker se je tam boundary ustavil, od juga pa se je približeval dryline bulge. Najdemo eno izmed boljših črpalk za gorivo in čakamo, da se bo nekje v okolici sprožila nevihta, ki bi bila dovolj blizu boundary-ja.

Kmalu se na to črpaklo zgrne kup ostalih lovcev, med njimi tudi veliko zelo znanih imen. Med čakanjem debatiramo z ostalimi o načinu lova, današnji situaciji in preteklih izkušnjah. Po dobri uri čakanja se severno od nas sproži manjša nevihta, ki je zelo blizu boundary-ja. Zapeljemo se čim bližje njej in opazujemo za kakšnimi znižanji baze. Pridemo do križišča, od katerega vodijo tri makadamske ceste.





Odločimo se za cesto, ki vodi na vzhod in bi nas pripeljala ravno pod mezociklon.


Nekaj časa čakamo na tisti cesti, nevihta pa ima zelo čudno smer, pomika se proti zahodu, očitno tako, kot poteka outflow boundary. Zato se nekaj minut obotavljamo sem in tja po tej cesti, saj se pred nami dela ciklonska rotacija, nad nami pa anticiklonska in nočemo biti ujeti v kateri izmed njih.



Končno se zapeljemo nekoliko dlje, da vidimo za kaj se gre. Glavna rotacija se zaradi RFD-ja zavija v dež in se prične pomikati stran od nas.



Ker so ceste razmeroma redke, moramo narediti daljši obvoz proti jugu, saj nam na vzhodu pot zapira reka, preko katere je le nekaj mostov. Vrnemo se na glavno cesto, prečkamo reko in se ustavimo pred celico. Med našim premikom se je mezociklon povsem zavil v dež, rotacija pa ni več tako izrazita. Pred nevitho se hitro pričnejo prožiti nove in nove celice, ki še dodatno zalivajo vse skupaj. To ponavadi ni dober znak, saj padavine največkrat zadušijo inflow.







Vseeno gremo še malenkost proti vzhodu, v kolikor bi se spredaj še naredila kakšna struktura. Med vožnjo opazimo, da mezociklon še kar živi in da se nevihta poskuša reorganizirati. Sprva smo mislili, da smo spet naredili napako in šli na vzhod namesto na jug, kjer se je naredil clear slot, viden na radarju. Veliko drugih lovcev je šlo na jug, mi pa na vzhod. Vmesnih poti pa ni bilo, razen vožnje skozi točo in RFD. Ker si tega ne želimo, saj ne vemo kaj se skriva pod mezociklonom, počakamo na cesti, ki vodi na vzhod. Po nekaj minutah se pred nami pričnejo padavine umikati in prikaže se struktura nevihte z wall-cloudom in padavinsko bombo v ozadju.



Opazujemo zniževanje baze in kmalu zagledamo kratkotrajen tornado, ki se je prikazal izza wall-clouda. Ker je nastal in razpadel tako hitro, da nisem uspel zamenjati objektiva, nimam posnetka tornada, imata pa ga Dejan in David. Nevihta je bila v tem času severno od mesta Waynoka v Oklahomi.

Nevihta se je pričela pomikati hitreje, mi pa se nekaj časa pomikamo pred njo, da ujamemo še nekaj strukture ob sončnem zahodu.





Nekaj časa še vozimo pred njo, nato pa jo spustimo in se odpravimo proti hotelu, ker smo vsi zelo utrujeni, še najbolj pa David, ki je bil neprespan od prejšnjih večerov. Med vožnjo nazaj opazimo, da se je na najhitrejši cesti do hotela naredila nova nevihta, ki je kazala znake rotacije in se krepila. Ker ponoči nismo hoteli biti ujeti v cirkulaciji, ne da bi vedeli ali se tam skriva tornado, nismo tvegali in šli po zelo dolgem obvozu mimo omenjene nevihte. Vmes sicer zadeva oslabi in bi lahko šli skoznjo, vendar tega nismo mogli vedeti. Po uri in pol pridemo v hotel in popadamo v postelje. Naslednji dan bomo lovili v pretežno istem delu.

Današnji dan je tudi postregel z novim time-lapse-om: https://www.youtube.com/watch?v=pxvyNYmzOyw Celoten video je najdaljši od treh, pa vendar spet povsem realno prikazuje lov na nevihte.

30.5.

Danes smo predvidevali, da bomo imeli pred seboj "samo" 4 ure vožnje do lokacije, zato smo spali dlje in naredili novo napoved na podlagi osveženih modelov. Od včeraj se situacija ni bistveno spremenila, naš cilj bo nekje v zvezni državi Nova Mehika. Ob 11. uri se odpravimo iz hotela proti mestu Clayton, takoj za mejo z Novo Mehiko. Med vožnjo opazujemo nakovala neviht, ki naj bi se sprožile nad hribi in pomikale proti vzhodu. Na nekem polju pogledamo še radar in nove modele, nakar opazimo "dust devil" nedaleč stran na polju. Takoj se peljemo do njega, da ga vidimo od blizu.


Zadevo poslikamo in smo navdušeni nad tem, saj ga ne vidiš vsak dan. Ker se po nekaj minutah ne sproži nov dust devil, se peljemo naprej v mesto Clayton.
Kar se tiče pokrajine za lov na nevihte, je enostavno ni čez to, v kateri smo ujeli ta dust devil. Sama ravnina in polja v vse smeri, kot je razvidno s slik spodaj:









Po prohodu v nmesto nas že pokrijejo nakovala neviht. Vidimo, da sta dve nevihti prišli nad ravnino, mi pa vemo, da se bomo morali odločiti med njima. Nenapisano pravilo je, da se "moraš" odločiti za južno celico.



Mi se odločimo enako, vendar pa med vožnjo na jug ta celica oslabi, okrepi pa se tista na severu.



Ker naša izbrana celica ne kaže več znakov življenja jo opustimo in se podamo v lov za sverno. Stalno vozimo za njo proti vzhodu, vendar se premika zelo hitro in potrebujemo več kot uro, da pridemo vsaj za silo pred njo.





Ko smo že skoraj pod njo, opazimo na desni strani velik oblak prahu in zemlje, ki ju je dvigoval močan outflow. Poslikamo kar iz avta:



Po nekaj kilometrih se za nami sonce spusti dovolj nizko, da za nekaj minut osvetli zadnji del nevihte in pokaže se zelo izrazita in močna mavrica. Ustavimo se za kakšno minuto, nato pa drvimo naprej pred nevihto.



Naposled pridemo na drugo stran nevihte in pokaže se izjemna struktura tail-end-charlie celice, ki pospešuje proti vzhodu. Vemo, da bo potrebno priti zelo daleč pred njo, da bomo dobili vso strukturo v naše objektive. Vozimo po avtocesti kolikor hitro lahko in vmes večkrat postanemo le za minuto ali dve, da poslikamo strukturo, če bi slučajno začela razpadati. To se ne zgodi in ko smo več kot 10 km pred njo se končno ustavimo in naredimo veliko odličnih posnetkov strukture, ki je bila ena izmed najboljših, kar sem jih videl v svoji "karieri". Nevihta je bila takrat SZ od mesta Canadian v Teksasu.





Krave se ne pustijo motiti pri večerji. Verjetno so že navajene takih prizorov




Dejanova fotka te celice:


Struktura se je samo še izboljševala:


Tu je bila na vrhuncu:


Počasi nas bo povozila


Poskušam še ujeti kakšno strelo na sprednjem robu, vendar je večina v ozadju in razmeroma daleč stran od nas, saj je bila edina hitra cesta usmerjena proti JV in tako stran od celice, ki je imela smer na vzhod.



Nevihta se je pomikala tako hitro, da nas je v nekaj minutah povozila, zato gremo nazaj proti hotelu v mestu Amarillo, ki je 2 uri oddaljen od naše lokacije. Zelo utrujeni smo v hotelu malo pred polnočjo. Najverjetneje je bil to naš zadnji lov pred odhodom v domovino, saj se je dogajanje v petek, 1.6. kazalo le v zveznih državah Nebraska, Južna in Severna Dakota. V kolikor bi šli loviti tja, se do sobote zjutraj ne bi mogli vrniti pravočasno na letališče.

Tudi za današnji dan sem naredil celodnevni time-lapse celotnega lova, ki je na voljo tu: https://www.youtube.com/watch?v=5GN29NlF1mM

31.5.

Dan, ko se ne bo dogajalo nič posebnega v zvezi z nevihtami, zato je ta dan rezerviran za pot proti Tulsi. Spotoma gremo še v mesto Wakita, kjer je muzej filma Twister. Tam nas pozdravi prostovoljna oskrbnica muzeja, domačinka, ki je bila med snemanjem filma navzoča na setu. Podrobno nam razloži vso dogajanje ob snemanju in pokaže posnetke "behind the scenes". V muzeju imajo tudi kupe pripomočkov in ostalega materiala iz samega filma, predvsem pa originalno "Dorothy" iz filma. Tisti, ki ste film gledali, vedo o čem govorim



1.6.

Dan, ki smo ga preživeli v Tulsi, kjer smo opravili še nekaj nakupovanja in oprali Stormtrooperja, da bo pripravljen na nove dogodivščine. Zvečer se nam pridruži še Akos Molnar, Madžarski lovec na nevihte, ki je tudi zelo aktiven v ZDA. Zvečer kramljamo ob pijači, naslednje jutro pa z Dejanom odletiva iz Tulse proti domu.


Za zaključek še nekaj misli, ki sem jih strnil po letošnjem izletu v ZDA. Najprej velja zahvala Davidu, ki nas je gostil ta dva tedna, Derinu, ki je skrbel za humorne vložke in poglobljene debate in Dejanu za dobro družbo in pomoč pri snemanju ter fotografiranju.

Lanska sezona je bila ravno ob vrhuncu najbolj skopa s tornadi. Takrat smo si rekli, saj drugo leto ne more biti slabše. No in prišlo je sezona 2018 in nam dokazalo, da je povsem lahko še slabše Prvi teden odprave smo ujeli bore malo neviht in počasi se nas je že lotevalo malodušje. Niti struktur ni bilo pravih, kaj šele tornadov. Enostavno vremenski vzorec ni dopuščal pravih vetrovnih pogojev, stalno smo lovili neke marginalne situacije z zelo malo vetra.
Potem v drugem tednu so se stvari nekoliko popravile, naposled sva le z Dejanom videla nekaj tornadov, pa čeprav precej od daleč. Sezono je za moje pojme "rešila" neviha zadnji dan lova, ki nam je postregla z izjemno strukturo.

To samo potrdi dejstvo, da je lov na nevihte zelo nehvaležen hobi, ki ti lahko povrne v izobilju, lahko pa v dveh tednih ne vidiš ničesar pametnega v smislu neviht. Upam, da vam je bila reportaža všeč, do prihodnič pa vas z Dejanom lepo pozdravljava!

[krispy123]

Pa sem mislil, da je tvoj lanski USA report bil neprekosljiv, pa sem se zmotil. Tale report mi je definitivno najboljši izmed vseh videnih reportov na zevs forumu. Izjemno spisano, brez besed res, noro!!!

[mat89]

Uf top reportaža, bravo

[kripelj]

Kapo dol in čestitke za tornado  

[kuncci]

Kapo dol!!!!

[matic19]

Hvala vsem, lepo je slišati pohvale, je le šlo ogromno časa in dela v to reportažo, še posebej zamudno je bilo obdelovanje videov. Me veseli, da vam je report všeč

[Nanika1991]

Vau, izjemno... Zgodba sama, fotke da dol padeš.  En velik hvala za tole.

[paradolf]

Čestitke za izjemno reportažo vajinega letošnjega lova čez lužo. Izjemno veliko truda je bilo vloženega v tale report in zares ga je bilo vredno pogledati v celoti.
Sploh video res pokaže koliko prevoženih kilometrov je potrebno, da si lahko na koncu nagrajen s kakšno lepo strukturo ali celo tornadom.

Čestitke še enkrat in se že veselim vajinega reporta prihodnje leto 

[Oblakar]

Izjemno!  vsa čast za res odlično poročilo, v katerega je bilo vloženo zelo zelo veliko truda, dela.. Odlično, res! 

[inaj]

Čestitke za vse opisano in prikazano. 

[Thor]

Čudovita reportaža,fotografije...

[medovreme]