Primorska, 21.7.2018

[matic19]

Dan poln trolanja in tolažilna nagrada za konec. To bi bil podnaslov tokratnega lova v severni Italiji in na koncu spottanja na Socerbu. Pa začnimo na začetku, točneje v soboto, 21.7. popoldne, ko smo se popoldne zbrali Robi, Dejan, Amadej in jaz. V osrednjih krajih so takrat nastajale krajevne nevihte, ki pa so sproti umirale in se sušile pred nami. Očitno pogoji niso bili pravi za bolj dolgožive celice. Okoli 16h se naposled zberemo in krenemo proti severni Italiji, kjer smo potihem pričakovali proženje pred nočjo, čeprav, roko na srce, modeli niso bili prav nič složni. Od 10 modelov se niti dva nista ujemala v izračunu obsega in termina proženja. Na zahod smo šli bolj po občutku, niti ne po modelih. Pri Postojni pridemo pod steber nevihte, ki se je ravno pričela razvijati. Poškropi nas nekaj malega dežja, nato pa pridemo na drugo stran, kjer vidimo, da ta nevihta nima nobene strukture, zato peljemo naprej. Nekje pri Podnanosu vidimo, da se je južno od Udin sprožila stacionarna nevihta, od zahoda pa se je počasi bližalo nakovalo in rahel dež iz neviht, ki so bile nekje nad Padovo.

Radarska slika je izgledala takole:



Vemo, da bo nakovalo začelo dušiti to nevihto in da jo bomo verjetno ujeli le za las. Vseeno vozimo kolikor hitro lahko in se ji postopno bližamo. Pred mejnim prehodom Vrtojba neki italijanski voznik poskrbi še za naval adrenalina z vožnjo v nasprotno smer po naši polovici. Velika sreča je bila, da je Robi ravno malo prej zapeljal na vozni pas, da ni prišlo do česa hujšega. Obvestimo policijo in peljemo naprej proti Palmanovi. Vse bolj se bližamo tej nevihti, bolj jo nakovalo duši. Poleg nje, so se sprožile še tri nove celice. Ravno ko pridemo nekam v bližino prve celice, le-ta razpade, mi pa se preusmerimo na naslednjo, ki je malo bolj zahodno. Po dolgem iskanju primernega mesta za slikanje opazimo, da je tudi ta razpadla. Hkrati poslikamo vsaj zadnjo stran nevihte nad Postojno, ki se je do sedaj dodobra razbesnela.





Zahodne nevihte so med tem prišle do obale, kar je ponavadi ključen trenutek v severnem Jadranu. Bodisi take nevihte preživijo prehod na morje, ali pa razpadejo. V tem primeru so pričele razpadati, najbolj južna je uspela priti nekje do sredine morja. Severna Italija nam res ni usojena zadnje čase, zato se poklapani počasi odpravimo proti domu. Malo pred razcepom Podnanos opazimo bliske proti zahodu. v trenutku preverimo radar in res se je sredi Tržaškega zaliva sprožila ena izolirana celica, ki se je le še krepila:



Takoj pohodimo plin in kmalu smo na Socerbu, da ujamemo vsaj nekaj strel. Jaz nazumiram proti dokom in ujamem par takih slik:





Poskusim še s slikanjem strukture, zato navijem ISO in skrajšam čas. Ravno takrat poči par CG strel in mi prežge sliko, k sreči pa sem jo uspel rešiti:



Nevihta se nato pomakne proti Krasu, zato usmerimo opremo še malo bolj proti severu in ujame se nekaj impresivnih strel:







Nato pa iz enega izmed stebrov bližje nam poči ena CG strela v Trst. Vsi jo zamudimo, zato pa takoj usmerimo opremo v Trst, saj pričakujemo še nekaj strel povsem na suhem. In res se ujameta še dve:





Zatem zadeva zamre, od jugozahoda pa se ponovno bliža nov sistem neviht, ki vsake toliko vrže nekaj strel. Prestavimo se na drugo stran gradu in poskušamo ujeti kakšno lepšo. Strele so razmeroma daleč, zato tudi niso nič kaj posbnega za videti, tu prilagam le dve boljši sliki strel, ki so udarile bližje oz. pred dežjem:





Pred obalo se sistem močno okrepi in pričnejo se le bliski v oblakih, hkrati pa se vsuje še dež, zato vzamemo dežnike, da obvarujemo opremo pred dežjem. Malo pred prihodom naliva, se zabliska točno nad nami in nekaterim izmed nas kar zaprasketa po dežnikih in laseh. To je bil zadnji znak za odhod v avto po hitrem postopku Ker smo utrujeni, strel pa ni več, se odpravimo nazaj domov. V Vodicah smo ob 2.30 zjutraj, zadovoljni s tolažilno nagrado, saj bi drugače vse skupaj pustilo zelo grenak priokus. Pa lep pozdrav do naslednjič 

[paradolf]

Res, tale severna Italija letos ne da kar bi želeli. V bistvu nas res trola na polno. Ni struktur, ni cg-jevk ali pa celica pred nami umre. No, k sreči pa smo imeli zadnja dva lova vseeno nekaj sreče, da ne omenim voznico, ki je vozila v napačni smeri po hitri cesti 

[mat89]

Lepa tolažilna nagrada

[krispy123]

Super strele, kapo dol. 

[Neurje123]

 

[kripelj]

Top, sploh tiste v Trst 

[Thor]

 

[inaj]

Lepi posnetki