Dve noči ob morju 15-16 in 16-17.09 2017

[paradolf]

Globoka dolina nad zahodno Evropo je poskrbela da so nad nami močni jugozahodni vetrovi, ki k nam prinašajo vlažen in razmeroma topel zrak. Tako so nad še vedno toplim morjem venomer znova nastajale plohe in nevihte, ki jih je nato nosilo v notranjost.
Iz petka na soboto je kazalo, da naj bi tekom cele noči dogajalo ob obali Istre in naprej dol proti Kvarnerju.

Na vezi sem z Maticem in tudi Dejanom, a je Dejana tokrat žal izdalo zdravje. Dejan upam da boš kmalu spet vredu 
Že popoldan je začelo prožiti nad Jadranom, a sem sam še imel obveznosti in nisem mogel it pred sedmo uro zvečer.
Tako je Matic odšel sam, jaz pa sem mu sledil nekaj kasneje. Na območju severne Istre so nastajale nevihte, a so bile vse bolj ali manj zavite v dežne zavese. Z Maticem se tako dobiva malo čez Hrvaško mejo in se odločiva da greva južneje, saj proti Puli prihaja nekaj čez morje.

Ustaviva se pri Vodnjanu in opazujeva bliske neviht v severni Istri in tudi že nevihte ki je prihajala proti nama. Žal so nakovala zaradi močnega jugozahodnika v višinah močno prehitevala jedro nevihte. Tako je pričelo deževati že daleč pred prihodom nevih. Opaziva na radarju da bo nevihta šla čez Pulo, tako da se odločiva da poizkusiva srečo na rtu vzhodno od Kamenjaka pri svetilniku Marlera.

Zadnji kilometer poti je makadamski in deloma je tudi zemlja na cesti. Vse okoli pa je neko polje zelja. Cesta je bila res slaba. Izgubljala sva tudi signal gps-a ki nama je potem kazal res čudne najine pozicije. Tako sva malo izgubila orientacijo in prišla sicer na obalo a ne tam kjer sva hotela. Ker je bila nevihta praktično že tu sva na hitro postavila opremo in skušala še kaj ujeti.

Radar ni bil kdo ve kaj, a je kar lepo svetilo okoli naju.


Veliko cg-jevk je bil dokaj daleč nad morjem, drugo jedro pa je bilo že nad nama in začelo je deževati z vetrom k sreči v hrbet.


Kmalu se je dež okrepil, veter pa oslabel, tako da sva kljub dežju nadaljevala s fotografiranjem. Matic je imel možnost da skoči v svoj Touran v prtljažnik in iz njega nadaljeval na suhem, jaz pa z dežnikom v roki 





Problem je bil tudi z ostrenjem, saj luči tam ni bilo veliko. Če sem zoomiral je še nekako šlo, bolj od daleč pa svetloba svetilk ni bila dovolj močna da bi jo senzor zaznal in izostril. Tako sem pustil tako kot je in poskušal srečo.




Potem se resnično vlije in sem tudi sam prisiljen it v avto. Skupaj tako vedriva tam debelo uro. Res je močno lilo in vode je bilo na pretek. Nato opaziva da se nad morjem vzhodno od Benetk dela linija ki kani it v smeri Savudrije in Trsta. Ker je na območju Pule sedaj le več ali manj zlivalo, se odločiva da greva nazaj proti severu.
Tu pa se začne nato druga zgodba. Že po parih stotih metrih opaziva da bo problem cesta. Po njej je dobesedno tekla reka. Prideva mimo parih večjih luž, nato pa je pred nama pravo malo jezerce dolgo okoli 20 metrov. Izgleda da ni prav plitva in si ne upava čez ne da bi vedela koliko je globoka. Zadnja bi bila, da nekdo ostane sredi te luže z ugasnjenim motorjem sredi noči in prihajajočim večdnevnim deževjem.

Sondirava najprej z manjšo skalo ki izgine pod gladino, nato pa Matic sezuje čevlje in sondira lastno nožno  Ponekod je vode celo do kolen, kar znese dobrih 10 cm čez prag avtomobila. Nope, ne bo šlo tule čez. Iščeva pot na navigaciji kje drugje a ni videti ničesar. Poizkusiva sicer z mojim avtom nekje drugje, a se pot konča po 100 metrih v debelem blatu in vodi.

Nato pogleda Matic še na google maps in opazi eno sicer precej daljšo pot okoli rt-a proti prvi vasi. Spet poizkusiva srečo z mojim avtom in po kilometru in pol po blatu, lužah in zemlji prideva do nekoliko bolj spodobne makadamske poti, ki naju pripelje do prvih hiš. Greva tako nazaj še po Maticev avto in skupaj potem končno prideva na asfalt 

Linija v severni Istri je tako že zdavnaj dosegla obalo in pred seboj vidiva le še pot domov. Imava vsega dovolj. Mene začne pri Kopru matrati in zapeljem na Socerb, ter odspim do jutra, Matic pa je ob 6h že doma.

Sam pridem domov ob 9h in imam že takoj delo in tako nič ne odspim in zeham celo dopoldne. Pogledam malo karte za hec in v oči mi pade par modelov ki zvečer spet kažejo proženje v severni Istri in seveda spet pri Puli in v Kvarnerju. V Pulo mi ne diši, sploh če pomislim da sem spal le dve uri.
Slišim se z Maticem in zvečer jo spet mahneva na Primorsko. Sezona se počasi izteka in vprašanje je koliko bo še ponudila. Ustaviva se na Socerbu in opazujeva oddaljene bliske v Kvarnerju. Počasi pozabiva na zaspanost in vožnjo in sva že skoraj "napaljena" da greva v Kvarner. Potem pa se nad morjem zahodno od Rovinja začnejo prožit manjše plohe in tako čakava če bo katera od njih začela kaj svetit. Noče in noče začeti. Ena ploha nastane tik pred nama in naju opere, nato še naprej opazujeva nebo proti jugu. Končno se enkrat zasveti in že postavljava opremo, čeprav je celica še v višini Poreča.
Radar ob Istri ne izgleda prav nič vzpodbuden, a očitno se je zadeva vsaj prehodno začela krepiti.


Le tu in tam se malo zasveti, nato pa se v višini Novigrada nevihta malo bolj razigra in začne se ples cg-jevk. Bliskov ni prav veliko, a so vse skoraj cg-jevke. Poleg tega so tudi večinoma vse pred dežno zaveso. Tako začneva s fotografiranjem in postopno zapirava zaslonko.
















Vmes nama ena prežge, saj je udarila precej bližje. Njen zvok pa tisti ta pravi 



Cg-jevke so že začele počasi izginjati v zavesah in izgledalo je da bo počasi konec.






Nato pa se je sprožilo nekaj pred zaveso in uspelo proizvesti še par najlepših tega večera. Nevihta je potem ubrala pot vzhodno od Socerba in ravno ko se je vlilo je tudi naenkrat prenehala "svetit".

Cg strela v obliki pravega kota






Nato malo še počakava, a se kmalu odločiva za odhod proti domu. Red bull mi malo pomaga pri vožnji in malo pred tretjo sem doma.
Upajmo da bo letos vseeno še kaj. Volja je še 

[kripelj]

Lepe   

[mat89]

Ja res lepe strele Upajmo še na kakšno akcijo.

[Aquatic]

Bravo fanta za vztrajnost,trud in odlične fotografije. Žal mi zdravje ne dopušča, da bi z vama užival v vremenskih dogodivščinah.