Poletno dogajanje sredi oktobra na obronkih Tržaškega zaliva 15-16.10.2015

[paradolf]

Smo že sredi oktobra, pa se poletne scene še ne dajo. Kot da bi se hotelo vreme opravičiti za dokaj slabo nevihtno sezono.

Pogoji te noči niso bili nekaj posebnega. Ok bilo je okoli 50 kt hitrostnega striga, smerno pa je bilo dokaj poravnano. Na voljo je bilo le okoli 500 cape-a, pa še to le pred polnočjo. Po polnoči pa ga praktično ni bilo več.
Nekateri modeli so izračunali, da naj bi se pozno zvečer nad morjem ob obali Istre začelo proženje. Padavine naj bi nato potovale v smeri Tržaškega zaliva. Vsega skupaj naj ne bi bilo veliko. Čemu potem iti dol? Če imaš rad te zadeve in si rad v družbi podobno mislečih, potem se enostavno zmeniš in greš s seboj pa vzameš še določeno mero optimizma.

Z Maticem se že čez dan malo meniva, a kakih zaključkov ne narediva. Modeli malce kasnijo dogodek a vseeno se zdi da bi morala it dol že okoli 18h. Dejan ima službo popoldan in bi se nama težko pridružil ob taki uri.

No popoldansko-večerni zagoni kažejo še malce kasnejše dogajanje. Z Maticem malo taktizirava in ko radar pokaže prve male plohice nad morjem se odločiva da je čas za odhod.


Ker je ob taki uri Dejan že zaključil s službo ga poizkusiva dobiti, a se žal ne oglasi. Tako se odločiva da greva sama in to takoj.
Odločiva se za pečine zahodno od Trsta.

Sprva je tisto ostalo le pri plohicah, najbližje nevihte pa so bile precej daleč v smeri zahod. Po eni uri celo opaziva nekaj zelooo oddaljenih bliskov  

Res je kazalo zelo bogo, no potem pa se je naredila ena malo večja ploha zahodno od Pule in počasi potovala proti severu. Šele krepko po polnoči opaziva prvi blisk iz te plohe ki je postala nevihta. Glede na razpoložljivo energijo je dajala od sebe ravno toliko kot je imela možnosti. Par cg-jevk, nato pa 5 minut in več nič, nato pa spet en cikel. Potovala je nekako v smeri Lignana. Midva sva bila dokaj daleč stran, a glede na to koliko je nevihta dajala od sebe, ni bilo volje da bi šla naprej v smeri Gradeža ali še dlje.

Ko je bilo spet okoli 5 minut vse tiho greva kar v avto se malo pogret. Temperature so bile čisto prave oktoberske. V tistem trenutku me je imelo da bi šel kar domov. Pripel sem se že z varnostnim pasom in res je manjkala le še minuta, pa bi šla domov.

Letos nevihte pač nagajajo (trollajo) in kot zanalašč spet par nekoliko močnejših bliskov. To me prepriča da greva zopet na zrak. No, sedaj pa se ob blisku pokažejo malo bolj zanimive strukture. Vse kaže na inflow tail, zgoraj pa obris močnega stebra.


Potem se je nevihta začela prebujati. Bliski so prihajali iz večih točk, kar je dajalo vtis multicelice. Opaziva en sumljiv blisk v nakovalu in takoj sem pomislil da bi sedajle znalo vreči kako pozitivko spredaj.
Ni bilo treba dolgo čakati nanjo. Žal jo oba kiksneva saj je res precej spredaj. Nato pa ujameva še par lepih.




Zatem se dogajanje prestavi zadaj za sprednje stebre in žal ni več tako dobro osvetljeno. Matic poizkusi srečo z zoom-om.






Jaz pa lovim obrise strukture ki je bila uspešno zakrita z raznovrstnimi oblaki.




Nato se je malo južneje in malo bližje nama aktivirala nova celica.


Takoj je postregla s par res lepimi CG- razelektritvami, zadaj pa se je kazal mogočen zid. Dišalo je po shelfu.








Dogajanje se nato preseli na kopno in začne slabeti. Še vedno pa je na morju nekaj ploh ki ne dajejo nekih znakov da bi se kaj okrepile. Tako se odločiva da greva za kako urco domov malo zapret oči.

Med potjo domov opaziva da je ena izmed ploh prerasla v nevihto in meče strele po Tržaškem zalivu, a sva že predaleč da bi obrnila nazaj.
Sam pridem domov ob pol petih in zaprem oči za dobro urco, nato pa že služba. Matic je lahko odspal malo več  

Tretji oktoberski "izlet" je bil dokaj uspešen in sedaj bo pa že res neverjetno če bomo letos šli še na kakšnega razen kakega v povezavi z burjo.

[mat89]

Odlično ,kot vedno

[Aquatic]

Lepo, jesenski mesec oktober se bo nevihtno oddolžil za celotno poletno sezono.

[matic19]

Res sva imela srečo, da sta udarili tisti dve streli bolj od blizu, ko sva že sedela v avtu, drugače bi se zagotovo odpeljala domov. Potem bi zamudila še polovico tega kar je bilo in razočaranje bi bilo nepopisno