Poplave v Polhograjskem hribovju 22.10.2014

[stog]

Po že sicer brutalnem avgustu 2014, smo dobili še bolj brutalen oktober 2014.
Na območju celotnega Polhograjskemu hribovja je padlo nekje med 80 in 220mm padavin, v povprečju okoli 140mm. Okoli 200mm in malce več je padlo tudi v okolici Žiri in Gorenje vasi. Tukaj sem dobil 147mm a je močan severni veter nekaj časa poskrbel za streho nad nami, ker sem doma pod strmim hribom. Boršt je dobil prek 200mm, Katarina pa 186mm.
Enakovredno od količine padavin je na škodo vplivala njihova časovna razporeditev tako da ni nujno, da je bilo najhuje tam kjer je padlo največ dežja.

Akumulacija za naše območje izgleda takole:

In za našo državo s popravki okvirno nekako takole (najbolj narobe je še vedno za vzhod in Posočje, za Banjšice, Goriška Brda, Baško grapo, Trnovski gozd, Breginjski kot, Kambreško pa lahko zgolj ugibam) Baška grapa je po moje dobila precej prek 100mm a kaj ko ni nobenega podatka in če ji je akumulacija pripisovala le okoli 70mm:

Gradaščica Dvor:

Izračuni pretoka so milo rečeno smešni. Ko pri 290cm voda začne udarjati mimo merilnega mesta so ti izračuni kr neki.
Če je pri 290cm pretok 58m3/s je pri 310cm zagotovo najmanj 80m3/s in pri 320cm najmanj 100m3/s ali 120m3/s.
Če se pri pol km široki dolini dvigne voda za par cm je hitro pretok za 2 krat večji.


Kup brutalnih slik PGD Polhov Gradec:  
http://www.pgd-polhovgradec.si/

Petačev graben je spet popolnoma masakriralo in se zdi, da je bilo tokrat celo na Božni in Petačevem grabnu še za odtenek huje kot brutalnega avgusta 2014.

Še nekaj mojih fotografij, ki so vse razen prvih dveh nastale 4 ure po višku, ko je bil resnični pretok že za pol manjši :
Božna v PG ko je že malo upadla:

Ko avto preseneti voda na cesti že tam kjer jo ni vajen:

Na te travnike se ni Gradaščica ali Božna (tu je ravno sotočje) v PG še nikoli razlila:

PG:

V PG je Božna šla iz struge:


in popolnoma poplavila proizvodni obrat:

Ko steza ni več steza:



Srednja vas:









Dolenja vas:




Dvor:







Njive na Dobrovi, ki so sedaj ponekod bolj podobne peskovniku:

Potok, ki izvira pod Katarino je bil brutalno velik in pripeljal do tiste hiše vso zemljo, ki jo je na poti našel:

Prav neverjetno kako je reka na Hrastenicah dosegla cesto:


Tu je šel plaz:

Tukaj (Log) je majcen potoček nanesel gore materiala, ki so ga že odstranili:





Dolenja vas:

Polhov Gradec in Pristava:


Dobrova (leta 2010 ni bilo na Dobrovi niti približno Gradaščica tako velika, je pa zato takrat Dobrovo poplavila Horjulščica):


LJ-Vrhovci:



Sicer moram iti še malo na teren a kakor je videti so razlike med velikostjo vodotokov takšne:
oktober 2014

avgust 2014

september 2010


Ob ogledu slik iz avgusta in leta 2010, lahko naredim naslednje zaključke:

Mala voda - poplavljala zmerno do močno. Nekje v okviru poplav leta 2010 (morda malenkost bolj) Avgusta letos sploh ni poplavljala.
Božna v Polhovem Gradcu - približno tako velika kot avgusta letos in mnogo večja kot leta 2010.
Gradaščica - znatno večja kot leta 2010 in bistveno večja kot letos avgusta.
Gradaščica od začetka do sotočja s Horjulščico je bila včeraj daleč največja od kar pomnim.

Zdaj zakaj pa Ljubljano ni poplavilo tako močno kot leta 2010? Glavni vzrok je v Horjulščici, ki tokrat sploh ni (omembe vredno) poplavljala, medtem ko je leta 2010 zelo močno.

Leto 2010
velika Gradaščica + zelo velika Horjulščica = zelo velik Mali graben
Leto 2014
zelo velika Gradaščica + povečana Horjulščica = velik Mali graben


Toliko zaenkrat.

[gradiščan]

Dobro si tole predstavil 

[krispy123]

Grozno...
Drugace pa si se super potrudil za tole reportazo.

[stog]

http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-karta-strokovnjaka-za-poplavno-varnost-prikazuje-od-kod-je-prisel-poplavni-val.html

To sploh ni karta včerajšnjih poplav ampak karta pogostosti poplav.
Definitivno ni poplavljala na velikih območjih, ki jih karta kaže.

Županu dam pa kar prav. Tudi če se na Dobrovi naredi zadrževanik bo LJ še vedno plavala pri tako ekstremnih dogodkih. Za veliko poplav poskrbi tudi Glinščica.
Zakaj bi morale pri nas vasi plavati, da bodo Ljubljančani, kjer so gradili na poplavnih območjih malček bolj varni.
Tukaj imamo že vse ceste in mostove zjebane. Še za prevoznost cest in njihovo ureditev ni denarja.

[ŠTROMAR]

Res izčrpna reportaža o divjanju vode.  
Ne razumem pa povsem vseh tistih, ki so apriori proti karkšnimkoli zadrževalnikom. Lep primer kako učinkovito fukcionira je recimo zadrževalnik Prigorica pri Ribnici. Je pač smiselno žrtvovati nekaj obdelane ali neobdelane zemlje, da se na ta način obvaruje nepremičnine in tudi javna infrastruktura.

http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-karta-strokovnjaka-za-poplavno-varnost-prikazuje-od-kod-je-prisel-poplavni-val.html

Tudi če se na Dobrovi naredi zadrževanik bo LJ še vedno plavala pri tako ekstremnih dogodkih. Za veliko poplav poskrbi tudi Glinščica.
Zakaj bi morale pri nas vasi plavati, da bodo Ljubljančani, kjer so gradili na poplavnih območjih malček bolj varni.

To glede Glinščice drži in ravno zato je že v pripravi izdelava suhega zadrževalnika Brdnikova, ki bi amortiziral nenadna naraščanja Glinščice. Podobno je predvidena izdelava suhih zadrževalnikov na Gradaščici v občini Dobrova....., a se žal ljudje brez ustreznih argumentov upirajo.
Kar se tiče pozidave Ljubljančanov na poplavnih območjih seveda tudi drži, a tako je žal po vsej Sloveniji. Tudi v dolini ob Gradaščici je malo morje hiš zgrajenih na mestih, kjer niti v sanjah ne bi smele stati. Povsod po Sloveniji se je gradilo na poplavnih območjih, nihče več ni spoštoval stoletnih izkušenj naših prednikov. Zemlja je bila tam pač cenejša, lepo je imeti hišo ob žuborečem potočku, ..... - dokler na pridejo nad nas konkretne padavine.

[medovreme]

David ima seveda prav, tisto je karta poplavne ogroženosti. Več prostorskih podatkov si lahko ogledate na spletni strani MOL (prostorski akti, stanje prostora ...) Urbinfo:

https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana

V razdelku "Prikaz stanja prostora" - "Varstvo pred poplavami" lahko vidite ta grafični sloj.

lp, Marko

[Amadej13]

super reportaža 
upejmo na čim man takih neviht in škode za naprej

[.sonček.]

Tud pri nas je blo velik padavin, kar nakazuje zgornja karta mal bolj SV od Butajnove, kjer se začne zgodba, voda po trav, po gozdu v male potoke, struge in to ste dobil v P.G. in naprej v LJ.
Iz naših travnikov se zliva proti Setniku in ne na drugo stran Ljubljanice.

En preko poročil na 24 ur je povedal: Vreme je vredu, sam ljudje so zmešan 

[stog]

Še nekaj fotografij (2 dni po dogodku) iz povsem razdejanega Petačevega grabna, kjer so imeli kar dvakrat letos 100 letne vode, mostove je pa odnašalo baje že 4krat letos. S tem, da so vse te poplave zgodile še po žledu, ki je ta del hribovja odrezal od sveta že februarja. Tu ni ne mobitel signala, ni ne ceste, ob žledu ni bilo ne elektrike, ne telefona.
Da bo za arhiv...


Cesto Polhov Gradec - Črni Vrh je marsikje voda zelo načela a so cestarji vedno znova cesto hitro zasilno uredili.

Petačev graben:


Nova plaža:


Polovico mostu je odneslo že avgusta, ostala polovica je zdržala to povodenj:





Ne vem od kje je privalilo to skalo:





Kabli so marsikje po tleh:












Kjer po žledolomu niti eno drevo ne stoji več:

Polhov Gradec:




Obseg poplav v sicer bolj ozki polhograjski dolini:


Kar se tiče Petačevega grabna, v zgornji polovici je bilo tokrat huje kot avgusta, v spodnji pa morda malce manj hudo kot avgusta, kar je glede na akumulacijo dokaj logično.

[gregach]

Noro razdejanje.

Sicer pa pohvale za izčrpno poročilo!