ZEVS Forum

DOLGOROČNE NAPOVEDI

Začel/a TWISTER, 01. Oktober 2007, 22:45:46

Prejšnja tema - Naslednja tema

0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.

GregorS

#525
Jasno ciljaš na ENSO, kot glavni faktor za dobro/slabo zimo.Daj malo preanaliziraj dve zimi 1986/87 in 1987/88, ko smo imeli precej različni zimi in podoben ENSO.Sicer pa komaj čakam da se začne november in starta tole

http://wekuw.met.fu-berlin.de/~Aktuell/strat-www/wdiag/ts.php?plot=temps&alert=1&lng=eng

ki je še en pokazatelj, kaj lahko pričakujem v naslednjih treh tednih, temperatura na severnem polu!Na grafu od lani se lepo vidi dvig temperature na 10hPa za tisto februarsko sibirijo, 16.1.2012 je temperatura narasla na -25, kar je kasneje vplivalo na vreme v zmernih geografskih širinah, podobno je bilo sredi aprila ko smo imeli še eno hladno obdobje.

vremenar12

Ameriški model že nekaj časa nakazuje zgoden začetek zime.

November in december bosta hladnejša od povprečja s povprečno ali nekoliko podpovprečno količino padavin.

Januar in februar pa bosta toplejša od povprečja in precej suha. Večje količine padavin bodo takrat padle na območju severne in zahodne Evrope.

Po vsem tem lahko sklepamo, da bo zima zgodnja, novembra in decembra z daljšimi obdobji mrzlega vremena, januarja in februarja pa bodo daljša obdobja odjug.

Višek zime bi torej lahko pričakovali v času od sredine novembra do konca decembra.
30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.

Capillatus

#527
Citat od: GregorS dne 19. Oktober 2012, 08:42:59
Jasno ciljaš na ENSO, kot glavni faktor za dobro/slabo zimo.Daj malo preanaliziraj dve zimi 1986/87 in 1987/88, ko smo imeli precej različni zimi in podoben ENSO.Sicer pa komaj čakam da se začne november in starta tole

http://wekuw.met.fu-berlin.de/~Aktuell/strat-www/wdiag/ts.php?plot=temps&alert=1&lng=eng

ki je še en pokazatelj, kaj lahko pričakujem v naslednjih treh tednih, temperatura na severnem polu!Na grafu od lani se lepo vidi dvig temperature na 10hPa za tisto februarsko sibirijo, 16.1.2012 je temperatura narasla na -25, kar je kasneje vplivalo na vreme v zmernih geografskih širinah, podobno je bilo sredi aprila ko smo imeli še eno hladno obdobje.

Kot da poznaš moje metode bolje kot jaz a ne?  :icon_biggrin: In pa najprej poveš da je to kao moj glavni faktor, potem pa izpostaviš kako je v istih primerih bila povsem drugačna zima. Zakaj bi potem jaz to gledal kot glavni faktor?  :icon_lol:

Naj sebe citiram, če mogoče nisi prebral mojih postov.
Citat od: Capillatus dne 17. Oktober 2012, 20:27:55
In kot je že bilo rečeno, samo ENSO res ne odloča kako in kaj. Pomemben faktor, a ne glavni.
Primerjave postavitve v zimi zadnjih dveh El Nino pojavov, 06/07 in 09/10. Precej očitno drugačna slika in drugačno stanje skozi celo zimo.





Ti si vzel zimi 86/87 in 87/88 ki si ju povezal z ENSO kar je že v osnovi napaka. El Nino je trajal od jeseni leta 86 do pomladi 1988. Kot sem že tudi v zgornjih postih opisal, se ne gre samo za to da so zdaj tam v tabeli cifre enake da so enako močni in podobno. Odvisno je od intenzivnosti ampak tudi trajanja. Jaz sem namenoma vzel zime 06/07 in 09/10 za primerjavo. Ker sta El Nina bila po trajanju normalna (in seveda različno močna, kar je pomembno) in ne recimo 2 letna kot v tvojem primeru. Ker v 2 letih se ti ostali faktorji spreminjajo in imaš potem zaradi tega lahko precej drugačno stanje, kljub temu da je vseskozi konstanten El Nino (to je recimo tudi moj point). Se ti ni dalo moje poste prebrat a?  :icon_biggrin: In pa če dodam, ENSO je tudi delno posledica določenih zadev in ne samo vzrok. Treba je vedeti kaj vpliva na cikle ENSO, na intenzivnost in pa trajanje.
In še to: Če nisi opazil, sem v zgornjih kompozitih za primer/idejo vzel skupaj zime 9/10, 5/6 in 3/4. Nobene prave primerjave ni med ENSO v teh obdobjih in pol leta pred tem. 5/6 celo La Nina (sicer slaba), a kljub temu solidna zima. Lahko bi tudi primerjavo delal med La Ninami in bi prišel do istega zaključka.

Kar se tiče stratosfere mi je zadeva več kot jasna. Sem tudi z namenom prilimal QBO stanje (Upam in tudi verjamem da seveda poznaš povezavo in efekte QBO faz).
Dvig temperature in geopotenciala na tistih slojih ima še kako vpliv nižje (in res ni treba da je zdaj to samo SSW). Je pa seveda lepo da si to dodal to, da bo slika bolj popolna.  :icon_biggrin:

P.s.: In pa brez skrbi, ne bom dolgo tu, tako da boš kmalu imel temo spet samo zase.  :icon_biggrin:

GregorS

Oba sva prišla do iste ugotovitve, dobro je pomemben faktor, ni pa treba delat iz muhe slona.Nisi najbolj razumel posta, z nikomer nočem tekmovati, sploh pa ne s tabo. :clap: Če napišeš zimo 05/10 zraven pa fotko z 2006, sem pač pomislil na zimo 2006/07.S postom sem hotel le da mi prilepiš anomalije zračnega pritiska za to obdobje, ker ga pač ne najdem, drugače ne bi spraševal in bi sam pogledal.To mi je jasno o QBO in trajanju in intenzivnosti pojava, če bi bilo vse vedno isto bi bilo zelo enostavno napovedati zimo...Ti kar piši je zanimivo brati in se zraven kaj novega naučiti, to o moji prisotnosti tule in intenzivnim postanjem pa ne vem od kje ti to?

Capillatus

Ne delam iz muhe slona, to je le moj stil pisanja da je na dolgo in široko, predvsem da lažje razložim bistvo kar mislim povedat. Sploh pa, če pogledam po forumu, je kar podhranjen kar se kakšnih daljših objav tiče.  :icon_biggrin: In ne, to ni nikakršno tekmovanje, ker smo na forumu in ne na tekmi. Tako da gre samo za debatiranje. :) No mogoče kakšne vremenske stave, kar je pa druga zgodba.  8)

No ne vem točno kaj te je zmedlo na slikah. Mogoče to kar piše spodaj na sliki. Piše recimo Dec to Feb 2007 v tem primeru. To pomeni da je to reanaliza za obdobje od Decembra 06 do Februarja 07. Napišejo samo leto zadnjega meseca v kompozitu. Kakšen je pa parameter pa tako zgoraj piše, kar pa mislim da je jasno. Treba je tudi vedet kaj zdaj pomenijo te anomalije. In treba je upoštevat da je to dejansko povprečje 3 mesecev. Tako da ne pomeni da je zdaj 3 mesece bila točno takšna slika.  :icon_biggrin: Ne bom šel v detajle ker se bo preveč razvleklo spet.



Drugič pa reči direkt da bi rad videl reanalizo za to in to obdobje. Ker tega ne boš nikjer našel, ker te reanalize sam delam. Lahko naredim za vsak dan, vsak mesec in vsako leto od 2 dni nazaj in pa vse do Januarja 1948. Pač lahko kombiniram leta, mesece in dni z okoli 25 različnih parametrov za višine od površja do 10mb.

In pa da ne bom ostal dolžan: (sem dal geopotencialno višino namesto pritiska, ker se veliko bolje postavitve vidijo). Obe El Nino zimi, postavitve pa kot noč in dan.  :icon_cool:





No ne vem koliko lahko iz mojih postov potegneš efektivnega znanja, ker so to bolj obrazložitve.  :icon_biggrin: Ah, tist zadnje je bilo bolj za šalo kot zares, ker si pač ti bil bolj dolgoročno naravnan kot ostali. Zato sem to dodal.
Je pa res tisti del da nimam namena dolgo ostati. Ko enkrat do konca analiziram zadeve in objavim neko idejo ali sliko kako naj bi zgledale postavitve to zimo, se počasi poslovim do prihodnjič, kdajkoli že.  :)

In če se malo dotaknem te moje ideje. V mislih imam sliko postavitev za 3-mesečno obdobje od Decembra do Februarja (DJF), kar je tudi uradno meteorološko zimski letni čas. Pustimo koledarska obdobja. Če se gremo neke napovedi in analize, mora biti po normativih.
No kar bom eksperimentalno poizkusil narediti, je ugotoviti povprečno sliko za 3 mesece. Treba je vedeti da če imamo 3 mesečno povprečje, so vmes odstopanja gor/dol. Tako da če v povprečni sliki zgledajo doline nad Evropo, ne pomeni da bodo cele 3 mesece padale same doline. Normalno da bodo grebeni in to kar spada zraven. Gre se pač za neko dominantno stanje v tem obdobju.

Moj sistem je enostaven. Temelji na podobnem sistemu kot sezonski modeli, le da je v veliki večini statističen in ne deterministično/statističen. Se pravi da ne bom kalkuliral iz vstopnih podatkov kot deterministični modeli, ampak upoštevam začetno stanje in na podlagi tega poiščem statistične slike in potem iz tega dobim povprečja. Sliši se bolj matematično ali bolj kot fizika kot pa meteorologija, toda ni ravno tako.  :icon_biggrin:

Tako da sistem sem si postavil na podlagi določenih modulov. (to je nek okviren sistem, vrstni red se lahko spreminja). Operiram pa s NOAA aplikacijami in NCEP podatkovno bazo.

Ugotovitev začetnega stanja (vstopni podatki)-> reanaliza vstopnih podatkov -> Definiranje korelacij/interakcij stanja na relaciji Ocean-Atmosfera-Zemlja -> Ugotovitev pričakovane spremembe začetnega stanja (kar pomeni da se ponovi cikel "reanaliza vstopnih podatkov -> Definiranje korelacij/interakcij stanja na relaciji Ocean-Atmosfera-Zemlja")  -> Reanaliza s pričakovanimi odstopanji začetnega stanja (pričakovana odstopanja se definirajo delno tudi na podlagi modelov in to je dejansko deterministični del tega sistema)-> Definiranje sprememb stanja Ocean-Atmosfera zaradi interakcije med le-tema (recimo zaradi SST anomalije tu, je več dolin tam in se tam spremeni stanje, tako da kaj potem tista sprememba pomeni v celi sliki) -> Postavitev pričakovanega začetnega stanja -> Reanaliza začetnih vrednosti -> Definiranje preteklih obdobij z istim začetnim stanjem (Isto stanje je nemogoče najti, tako da govorimo o približkih) -> Reanaliza definiranih obdobij (to je dejanska reanaliza kot so recimo zgornje grafike) -> Statistična slika -> Določanje verjetnosti za odstopanje v +/- ->  Kalibracija statistične slike na podlagi verjetnosti za + ali - odstopanje -> Kalibriranje na podlaki subjektivne ocene -> Končna slika

Zgleda kompliciran sistem, toda dejansko niti ni. Seveda je pa problem ker je polno prostora za napake. In namesto super računalnika za kalkulacije, uporabljam samo možgane in znanje, ki je seveda najbolj pomemben dejavnik ki vpliva na uspešnost. :icon_biggrin: Seveda tukaj tudi ni nekih kalkulacij, gledano iz matematičnega vidika.

Zdaj ideja je ta da s tem eksperimentiram da vidim kakšno sliko dobim za letošnjo zimo iz tega sistema in jo primerjam najprej s sezonskimi modeli da vidim koliko imam šans v startu in po zimi seveda z realnim stanjem, kot definiranje uspešnosti.
Vsakdo ima nek svoj sistem napovedovanja zime. Eni gledajo to, eni drugo, eni bolj po občutku, eni s samim pesimizmom (ko kdo vsakič reče da bo zanič zima  :icon_biggrin: ). Zato so tudi vsako leto različne napovedi za zimo iz različnih centrov. Jaz bom dejansko preizkusil ta sitem prvič nasploh, tako da so lepe možnosti da zgrešim, ampak meni je bistvo to da vidim kaj delam prav in kaj delam narobe. To je tudi priložnost da preizkusim moje razne teorije in podobno. Tako da končna uspešnost dejansko ni tako pomembna. Skoraj raje vidim da bolj zgreši, ker lahko potem iščem kaj je narobe da odpravljam napake, kot pa da recimo dobro zadanem in mi je malo pomagala sreča pa tega sploh ne bom vedel, drugo leto pa isti sistem bolj ali malo zgreši. Seveda gledam tudi kaj kažejo sezonski modeli, toda tisti ki to bolj spremljajo vedo da je toliko različnih da so dejansko variacije od male ledene dobe in do vročinskega vala.  :icon_biggrin: In sezonski modeli te lahko precej zavedejo ali celo pokvarijo motivacijo.
Tako ali tako ti modeli večkrat falijo ko napovedujejo zimo v začetku Decembra, jaz bom pa dejansko to končal v prvem delu Novembra, tako da bo "zagon" 1 mesec pred začetkom napovedanega obdobja, kar samo še poveča prostor za napake. Toda je pa to izziv seveda in sem se odločil da to naredim na tem forumu, da ne bom delal tega čisto privat samo zaradi strahu pred neuspešnim rezultatom. Sploh pa nisem profesionalec (niti kak fizik ali nevem kakšen statistik) in je vsa ta zadeva na amaterskem in ljubiteljskem nivoju. Se pa spomnim enega citata in če ga prevedem v Slovenščino: "Če se kdo boji napovedati vreme zaradi strahu pred zgrešeno napovedjo, potem bolje da pusti vreme in gre prodajat čevlje". :icon_biggrin: Tako da se zavedam če bo napoved kolikor toliko vredu bo pač vredu, v nasprotnem primeru me bodo pa itak forumaši raztrgali kot cunjo.  :icon_lol: In pa dosti ljudi gleda samo določene stvari in recimo da imajo potem prav, a se hitro potem pokaže da v drugih primerih ko se zadeve malo obrnejo, le ne gre tako enostavno. :)
In če še potegnem črto pod ta sitem, je dejansko isti sistem kot sem enkrat rekel za La Nino in nevihtno sezono, če se kdo spomni: 1+1=2. Tako da kaj jaz zdaj hočem narediti je, da ugotovim ali je tista 1 v formuli 0,6 ali je 1,4. In potem ali je rezultat 2,4 ali je 1,6 (ker recimo da je formula zaokrožena). Pač upoštevanje variacij vsakega faktorja v celotni formuli, če na kratko opišem. :) 

Če še razložim kako in kaj sem prišel do sem (malo offtopic):
Dobrih 5 let in pol nazaj, nisem vedel niti kaj je vzgornik in kako nastane nevihta.  ::) Gnala me je motivacija in pa želja po znanju. In seveda ker živim na kmetiji, je bila vedno prisotna neka povezanost z naravo in seveda vremenom. Prva 3 leta sem potem posvetil obravnavanju splošne meteorologije, potem sem se kar hitro začel "specializirati" v smer konvektivnega vremena kar je vedno bilo moje glavno zanimanje. No, tako sem potem kar hitro dosegel določen nivo znanja, s katerim sem bil zadovoljen (in ga tudi še sproti nadgrajujem kolikor se da seveda, ob drugih temah, ker so povezane). Potem so me zanimale še bolj napredne teme in tako sem se podal v "lov" na faktorje v veliki sliki, ki vplivajo koliko imamo neviht pri nas (s to motivacijo sem začel). Recimo še v jeseni leta 08 nisem imel pojma kaj je El Nino in ENSO nasploh.  :icon_cool: Tako da sem dejansko študiral naravne cikle, kaj je eno, kaj je drugo, kaj pomeni to, kaj pomeni tisto, itd... Seveda sem preko tega potem tudi počasi spoznaval dejstva o globalnem segrevanju in opažal da je stvar precej drugačna kot pa nas(vas) farbajo v časopisih in nam vlivajo krivdo. :icon_biggrin: Zato tudi povdarjam da je "globalno segrevanje" tema s katero se dejansko ne ukvarjam, ampak je pač vse sproti, ker je v celoti povezan sistem. Dolgoročnemu napovedovanju sem se pa začel posvečati bolj kakšni slabi 2 leti nazaj.

No da zaključim, ker se je nabralo že 5x preveč teksta v tej objavi.  :icon_biggrin:
Da se v razmeroma kratkem času naučiti veliko stvari in jih tudi uporabiti v praksi, kar je glavni namen, da ne ostanemo vedno pri neki teoriji. Potrebna je motivacija, predanost, volja in pa seveda čas. Rekel sem kratek čas, toda v tem kratkem času je potrebno dosti časa nameniti tej zadevi. :) Če povem za moj primer, že več kot 2 leti imam službo v sistemu 4 izmen, se pravi da imam vsakih 6 delovnih dni okoli dan in pol "prostega časa". Seveda če odštejem čas ki ga zahteva tudi kmetija, mi ne ostane toliko časa za meteorologijo, a izkoristim prav vsako minuto do maksimuma. :icon_biggrin: Treba je tudi imeti prave vire informacij in poznavanje jezika. Recimo v slovenskem jeziku je literatura precej skopa. Pravi zaklad znanja pa je v tujini.

To je pa sedaj že preveč offtopic, a pomen tega offtopic dela je v tem, da pokažem da nimam prav nobene "uradne" izobrazbe ali "papirja". Pač ljubiteljsko amaterstvo.  :icon_biggrin:

Lep pozdrav.  :icon_biggrin:

joze

Capillatus, izredno zanimivo branje! :icon_wink: :praise: :praise:

Škoda, da se tako hitro posloviš...

Oblak69

In tudi zelo poučno :love: , čeprav eni malo manj razumemo, drugi več, se pa skušamo vsi iz tega tudi kaj naučit. Capillatus, te dni si se res razpisal in verjetno za to porabil tudi kar nekaj časa. Veseli bomo, če se vsaj tu pa tam kaj javiš in z nami deliš svoja opažanja. Kakorkoli, najlepša hvala za te tvoje diskusije  ;)

Capillatus

@Oblak69: Nekaj časa gre ja, toda pišem iz glave tako da gre ubistvu še kar hitro.  :)

Tole je pa primerjava zadnjih 25 zagonov CFSv2, za 500hpa anomalijo za November. Za samo slab mesec naprej ima tako napreden sezonski model nihanja iz zagona v zagon, kot GFS nad 400ur.  :icon_biggrin: Upam da ga res kdaj spravijo v ensembelski sistem, ker tole je res prava tragikomedija.




stog

#533
Citat od: Capillatus dne 21. Oktober 2012, 20:36:46
Tole je pa primerjava zadnjih 25 zagonov CFSv2, za 500hpa anomalijo za November. Za samo slab mesec naprej ima tako napreden sezonski model nihanja iz zagona v zagon, kot GFS nad 400ur.  :icon_biggrin: Upam da ga res kdaj spravijo v ensembelski sistem, ker tole je res prava tragikomedija.
Uh, neverjetno kako so si sličice podobne. Na vseh je najti Evropo in iste barve.  :icon_lol:

Zame osebno so dolgoročne napovedi popolna neumnost za polnjenje časopisov.

Tudi tule pa čestitke za te vremensko poučne romane.  :icon_wink: Dober si da se ti da pisati. Meni se še brati ne ljubi.  :icon_redface:

sasolaguna

Takole zimi vidijo na TVNmeteo...žal v Poljščini, vendar približen prevod za naše kraje:

temperatura normalna

padavin na območju  Alp več od povprečja, drugje okoli nas povrečno

http://tvnmeteo.tvn24.pl/informacje/prognoza,45/w-alpach-sniegu-bedzie-w-brod-sprawdz-jaka-bedzie-zima,65523,1,0.html

Capillatus

@sasolaguna: Dejansko kopija od Accuweather.  :icon_biggrin:

roky

Tukaj je prevod v slovenščino od tistega linka: Malo hecno včasih prevedeno :icon_wink:

Ameriški meteorologi napovedujejo, da sibirski mraz zrak doseže zahodni del Evrope, v sredini ali ob koncu zime. Hladno maso lahko nato doseže poljski, kljub dejstvu, da je temperatura v zimskem času, da ohrani svojo državo v dolgoročno norme.
- Januar in februar sta meseca z največjo priložnost, da bi dosegli sibirskega zraka skozi stari celini - je dejal Alan Reppert, meteorolog Accu Vreme vremenska postaja, ki je objavila podatke.
Hkrati poudarja, da je hladno, ne bo trajalo tako dolgo in da ne bo tako oster kot zadnji zimi. Potem pa v drugi polovici januarja in v začetku februarja 2012, hladen zrak iz Sibirije je umrlo več kot 700 ljudi po vsej Evropi.
Smrtno poročilo o branju ZIMA 2012
Cool mase zraka bo pobegnil na severni del Velike Britanije in Irske, na severovzhodu na Danskem in Švedskem južni z Norveško. Tam bi morala biti temperatura v standardu, kot tudi v srednji in vzhodni Evropi.
Tudi pri naših zahodnih sosedov se pričakuje, da sodijo bolj kot ponavadi. Manj pade, medtem ko na Norveškem, Švedskem in v jugovzhodni Ukrajino.
Na Poljskem bo sneg enaka kot ponavadi, ali ravno prav.
Nevihtno južna Evropa
Ljudje v južnem delu Evrope za večino zimskih neurij bo draži in bolj pogoste kot pri običajnih padavin. To velja za južni Španiji, Sredozemlja in Jugovzhodne Evrope. Dejavniki, ki se bo okrepila višja od normalne temperature na površini morja.
Italija, Grčija, nekdanja Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Turčija, pa bo hladnejše zime izkušnje. Temperature tam ostanejo ne razlikuje od sezonske norme.
Po Meteorologi snega v tem delu Evrope, je malo verjetno, in ne pozabite, da  so tam, kot so v Rimu lansko leto. Izjema je, da je francoski rivieri, kjer se lahko v tej sezoni naredil belo (kar ni značilno za to regijo). Najverjetneje bo v februarju.
Sneg je tudi na obisk v Pariz, vendar le ob koncu zime. Potem boste morda želeli načrtovati romantičen vikend na Seni?

Capillatus

#537
Citat od: roky dne 04. November 2012, 16:21:00
...je dejal Alan Reppert, meteorolog Accu Vreme vremenska postaja, ki je objavila podatke.

Tu je original link in tega spustite skozi Gtranslate, za dosti boljši prevod. Se mi je zdelo po grafikah precej podobno Accuweather napovedi, zdaj pa vidim da so jo res spravili v obliko za svojo stran (TVNmeteo).

http://www.accuweather.com/en/weather-news/europe-winter-forecast-2012-2013/961001

Lluka

Citat od: roky dne 04. November 2012, 16:21:00
Tukaj je prevod v slovenščino od tistega linka: Malo hecno včasih prevedeno :icon_wink:

Ameriški meteorologi napovedujejo, da sibirski mraz zrak doseže zahodni del Evrope, v sredini ali ob koncu zime. Hladno maso lahko nato doseže poljski, kljub dejstvu, da je temperatura v zimskem času, da ohrani svojo državo v dolgoročno norme.
- Januar in februar sta meseca z največjo priložnost, da bi dosegli sibirskega zraka skozi stari celini - je dejal Alan Reppert, meteorolog Accu Vreme vremenska postaja, ki je objavila podatke.
Hkrati poudarja, da je hladno, ne bo trajalo tako dolgo in da ne bo tako oster kot zadnji zimi. Potem pa v drugi polovici januarja in v začetku februarja 2012, hladen zrak iz Sibirije je umrlo več kot 700 ljudi po vsej Evropi.
Smrtno poročilo o branju ZIMA 2012
Cool mase zraka bo pobegnil na severni del Velike Britanije in Irske, na severovzhodu na Danskem in Švedskem južni z Norveško. Tam bi morala biti temperatura v standardu, kot tudi v srednji in vzhodni Evropi.
Tudi pri naših zahodnih sosedov se pričakuje, da sodijo bolj kot ponavadi. Manj pade, medtem ko na Norveškem, Švedskem in v jugovzhodni Ukrajino.
Na Poljskem bo sneg enaka kot ponavadi, ali ravno prav.
Nevihtno južna Evropa
Ljudje v južnem delu Evrope za večino zimskih neurij bo draži in bolj pogoste kot pri običajnih padavin. To velja za južni Španiji, Sredozemlja in Jugovzhodne Evrope. Dejavniki, ki se bo okrepila višja od normalne temperature na površini morja.
Italija, Grčija, nekdanja Jugoslavija, Romunija, Bolgarija in Turčija, pa bo hladnejše zime izkušnje. Temperature tam ostanejo ne razlikuje od sezonske norme.
Po Meteorologi snega v tem delu Evrope, je malo verjetno, in ne pozabite, da  so tam, kot so v Rimu lansko leto. Izjema je, da je francoski rivieri, kjer se lahko v tej sezoni naredil belo (kar ni značilno za to regijo). Najverjetneje bo v februarju.
Sneg je tudi na obisk v Pariz, vendar le ob koncu zime. Potem boste morda želeli načrtovati romantičen vikend na Seni?


in če se že objavi prevod v gogglu prevajalniku....a je tako težko iti z miško preko celotnega teksta in malo popraviti ?  :banghead:

fprelog

Citat od: Capillatus dne 04. November 2012, 16:24:50
Tu je original link in tega spustite skozi Gtranslate, za dosti boljši prevod. Se mi je zdelo po grafikah precej podobno Accuweather napovedi, zdaj pa vidim da so jo res spravili v obliko za svojo stran (TVNmeteo).

http://www.accuweather.com/en/weather-news/winter-forecast-europe/56653


lanski, letošnji je tale:
http://www.accuweather.com/en/weather-news/europe-winter-forecast-2012-2013/961001