Vremenska postaja Prigorica

[ribncan]

Še ena postaja več. Končno nam je uspelo postaviti postajo in spraviti podatke na net ( http://vp-prigorica.zevs.si/ ). Za posredovanje pri nakupu gre vsa zahvala maticu19, za postavitev zelo lepe in pregledne spletne strani Mrazu in tudi drugim članom in nečlanom Zevsa, ki so mi svetovali in stali ob strani (Vrbičan, wisky, Pihe, mat89, Domček, šetor ...). Naj povem še, da bo postaja kasneje deležna še manjših popravkov (prestavitev...), če se bodo čez čas pokazale kakšne pomanjkljivosti zdajšnje postavitve senzorjev.
Podatki se zajemajo s postajo TFA Primus solar (WS 2800) in obdelujejo s programsko opremo Wswin. Podatki vremenske postaje Prigorica so neuradni, postaja pa ni del državne mreže Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), je pa vključena v Vremensko društvo ZEVS.
Vremenska postaja Prigorica leži na nadmorski višini 486 m. Od Kočevja je oddaljena 13, od Ribnice pa 3 km. Točna GFS pozicija postaje je 45°42′47.26″N in 14°44′38.37″E. Podatke o vetru, temperaturi, vlagi, padavinah in tlaku meri postaja TFA Primus. Senzor za temperaturo in vlago se nahaja okoli 2,5 m, padavinski senzor pa 3,3 m nad tlemi. Vetrni senzor je nameščen na strehi približno 1,5 metra nad najvišjo oviro. Termo/higro senzor je zaščiten z doma narejenim radiacijskim ščitom z vgrajenim ventilatorčkom na sončno celico. Podatki z vremenske postaje se nahajajo na vp-prigorica.zevs.si , ter se osvežujejo v 1 min intervalih. Jeseni nameravam priskrbeti še senzor, ki bo meril temperaturo 5 cm nad tlemi, kar bo zanimiv podatek predvsem v mrzlih zimskih nočeh, ko bo temperatura padla globoko pod ledišče.

Lokacija vremenske postaje Prigorica:



Tehnične lastnosti postaje:
Merilno območje zračni pritisk   920 do 1080 mbar
Merilno območje zunanje temperature   -40 do 59,9 °C
Radijska frekvenca   868 MHz
Merilno območje zunanja vlažnost zraka   1 do 99 %
Merilno območje hitrost vetra   0 do 180 km/h
Merilno območje padavine   0 do 9999,5 mm
Merilni interval   13 s
Domet   100 m

Naravnogeografski opis lokacije
Prigorica je gručasto naselje na jugu ribniške doline. Šteje nekaj manj kot 500 prebivalcev. Leži na nadmorski višini 486 metrov. Obdajata jo dve večji planoti: Velika gora z najvišjim vrhom Turn (1254 m) in malo nižja Mala gora z najvišjima vrhoma Stene sv. Ane in Črni vrh (963 m). Na Veliki gori se nahajajo Bele stene. To so veliki skladi apnenca, ki štrlijo iz gozda, znani kot Okamneli svatje. Legenda pravi, da so zaradi nespodobnega vedenja okamneli in so zato morali preložiti udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let.
Za Prigorico je značilno vlažno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Gorske gmote zaradi kraškega in kotlinastega površja ne vplivajo ugodno na temperature. Te so nižje od pričakovanih zaradi hladnega učinka padavin, zaradi neoviranega izžarevanja toplote iz kotanj v dolgih jasnih nočeh in zaradi stekanja hladnega zraka z okoliških pobočij. Izmerjene minimalne temperature so med najnižjimi v Sloveniji. Temperature pod 0 stopinj C se lahko pojavijo celo junija ali septembra. Poglavitni razlog za nizke jutranje temperature na tem območju je lega na kraškem polju, ki je obdano z visokimi kraškimi planotami, ki omogočajo zaprtost območja, slabo vetrovnost in nastajanje temperaturnega obrata.
Lokacija same vremenske postaje se nahaja v naselju, zaradi česar so lahko najnižje jutranje temperature v jasnih nočeh tudi za 3-4 stopinje C višje kot na dober kilometer oddaljenem Dolenjevaškem polju daleč stran od pozidanih površin.
Največ padavin tu pade v jesenskih mesecih (oktober, november), kar na južni strani Ribniškega polja povzroča kraške poplave.
Skozi zahodni del vasi teče potok Ribnica, ki se napaja z območja Velike gore. Izvira pri Zadolju, ter vijuga proti vzhodu, kjer kmalu pridobi še pritok Sajevca. Leta 1986 so z zgrajenim vodnim zadrževalnikom (dolg 920 m) pri Prigorici spremenili sotočje Ribnice in Sajevca v jezero, ki sega daleč ob obeh vodotokih navzgor. S tem so omejili poplave v spodnjem delu Ribniškega polja, hkrati pa preskrbeli vodne rezerve za potrebe kočevske industrije, kadar je vodostaj Rinže nizek.
Ribnica izgublja vodo že v rupah na apnencu v Prigorici, končno pa izgine v tla pri sv. Marjeti, vzhodno od Dolenje vasi. Na površju se zopet pojavi v izviru ob Krki.
Naravno rastje v višjih predelih je gozd jelke in bukve, ki zaradi toplotnega obrata marsikje seže v krpah do dna, nižji predeli pa so pokriti z gozdom hrasta in belega gabra, ki je tu že precej izkrčen zaradi kmetijskih namenov.
Mokrotni travniki ter ostanki visokih barij na Brezju ob reki Ribnici in v Jelšah na Dolenjevaškem polju so življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Dolenjevaško polje je pomemben življenjski prostor ptic. Visok nivo podtalne vode omogoča obstoj mokrotnih travnikov, tradicionalno kmetovanje in pozna košnja pa nudita dobre pogoje za življenje ogroženim vrstam ptic, kot so kosec, repaljščica, veliki strnad, prepelica in mnoge druge.
Poleg ptic najdemo tu še velike in male sesalce, dvoživke, metulje, strige, kačje pastirje in plazilce, mnoge od teh vrst so na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst. Hidromelioracijski in hidroregulacijski posegi v preteklosti so precej ogrozili ta pomembni življenjski prostor, saj se je močno spremenil vodni režim. Ribniška dolina je eno izmed 14 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) v Sloveniji.

Bližnja okolica vremenske postaje


Velika gora ter Bele stene:



Pogled na ribniško dolino iz Belih sten:


Mala gora:


Obseg poplav na ribniškem septembra 2010:


Vir: Zgibanka od Idrijce do Kolpe, diplomsko delo Geografija Ribnice (dostopno na http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200710_natalija_mihelcic.pdf), Atlas okolja ARSO

[ŠTROMAR]

Čestitke Rok   

[wisky]

Čestitam Rok!
Lp Wisky

[roky]

Lepo postavljeno in lepo narejena stran. Čestitke vsem ,ki ste pomagali Roku, za izdelavo spletne strani  .

[mat89]

Še enkrat čestitke iz moje strani

[ribncan]

Danes zelo vroč dan na VP Prigorica. Bilo je 35,8 stopinj C. Ne bo zlahka preseči te cifre. 

[šetor]

Še enkrat čestitke! Zanimiva lokacija postaje. Vsa čast pa Mrazu, ki ti je porihtal odlično stran.

[ribncan]

Danes je bil na VP Prigorica dosežen viharni sunek vetra in sicer 96,8 km/h.

[max]

Lepo opisano  
Bi imel pa eno mnenje glede same postavitve - ker vidim za hišo veliko travnato površino, bi jo postavil na tisto stran(če je vaše?), ker je sedaj kar blizu "ovir"(asfaltirana cesta, tlakovano/asfaltirano dvorišče)  

[ŠTROMAR]

Super, morda le pripomba/predlog, da T/H senzor namestiš na predpisano višino 2 m.   

[ribncan]

Tudi sam bi jo rad postavil tja, vendar je ta travnik namenjen paši konj in je bilo to zato žal neizvedljivo. Morda pa kdaj v prihodnosti.  

[ribncan]

Lahko premestim senzor tudi na 2 m, samo vprašanje kaj bom s tem sploh pridobil. Sem šel namenoma v nekoliko višjo višino tudi zato, da se čimbolj zmanjša vpliv toplega toka iz bližnje asfaltirane površine, ter tudi zaradi obilice snega, ki ga dobimo v zimskih mesecih. Drugače sem pa zadevo zelo stestiral, tako da ni kakšnih bistvenih razlik v temperaturi med višino 2 m in 2,8 m.
Saj se tudi ARSO povsem ne drži pravil. Le poglejte postajo Ravne na Koroškem:


Pa tudi postaja na Krvavcu je eden izmed takih primerov. Le zakaj potem jaz ne bi smel malo kršiti pravil? Saj če se bo kasneje pokazala kakšna pomanjkljivost, lahko še zmeraj prestavim senzor na višino 2 m.

lp, Rok