Suša na Primorskem 2012

[stog]

Mislim, da letošnja suša zasluži svojo temo in me čudi da je še ni.
V Portorožu je od začetka leta padlo 250mm padavin in obeti so še naprej katastrofalni. Obali grozijo redukcije vode.
Kljub temu, da ima radar občasno izpade sem si danes vzel čas in od konca bolj deževnega obdobja v sredini maja do današnjega dne seštel vse radarske slike, (Lisce) ki so na voljo z vsemi svojimi pogreški in dobil tole:

Prikaz akumulacije padavin med 24.majem in 4.avgustom, ki je UPORABEN LE ZA OBMOČJE SLOVENIJE, ker v seštevek nisem vključeval radarskih slik, ko so se padavine pojavljale zgolj izven meja Slovenije.


Karta ne prikazuje trenutne razmere ali stopnjo sušnosti temveč le ocenjeno količino padavin kot jih je videl radar v navedenem obdobju:

V malo več barvah:

Pri prvi karti je lestvica barv je obrnjena kot ste jo običajno vajeni.
Upam, da ste seznanjeni z vsemi napakami radarja in jih pri ogledu karte upoštevate.
Vir: ARSO seveda

Včeraj sem bil v Ankaranu, kjer sodeč po vegetaciji še ni tako ekstremno hudo. Zelo opazen pa je predvsem bukov gozd v jesenskih barvah na Javornikih, Postonjskem in v okolici Razdrtega, kjer rastlinje ni vajeno tako majhnih količin dežja.

V drugi polovici tedna morda naredim še prikaz trenutne sušnosti.

Spremljamo sušo še naprej.

[stog]

V Puli ni letos padlo niti 200mm če sem prav seštel!   
Kar pa je morda še bolj noro je da se v celem letu ni našel niti en dan z več kot 20mm!!!
Oziroma celo leto ni bilo dežja, ki bi dosegel podtalnico.

[gradiščan]

Gradišče - Brkini

01.01 do 31.07. samo 290,1 mm. Lansko leto isto obdobje 620,1 mm.

[Lluka]

Padavine v obdobju od 01.01 do 31.07.2012

Planina pri Rakeku      - 417,3 mm ( 624,1 mm)
Gradišče - Brkini        - 290,1 mm ( 620,1 mm)

[/quote]

[Oblak69]

Padavine v obdobju od 01.01. - 31.07. po letih

                                     2012               2011            2010
Šentjošt nad Horjulom     651,5 mm        725,5 mm       965,9 mm
Planina pri Rakeku           417,3 mm        624,1 mm
Gradišče - Brkini             290,1 mm        620,1 mm

[MINIMAX]

Padavine v obdobju od 01.01. - 31.07. po letih

                                     2012               2011            2010
Šentjošt nad Horjulom     651,5 mm        725,5 mm       965,9 mm
Ljubljana Polje*               491,5 mm         576,1 mm       611,5 mm
Planina pri Rakeku           417,3 mm        624,1 mm
Gradišče - Brkini              290,1 mm         620,1 mm


* ni ravno Primorska, ampak za primerjavo, kako zadnja leta pada tudi pri nas

[chris93]

Še ima kdo statistiko za SV konec države?

[JaniS]

Delo
Suša – stoletna stalnica, ki nas vedno znova preseneti
Suše na Primorskem skozi zgodovino: Primorske prizadela samo sušna obdobja, ampak tudi invazije kobilic žerk.
Matija Grah, Panorama
čet, 09.08.2012, 06:00

Ljubljana – Čeprav suše od devetdesetih let čedalje pogosteje ogrožajo Primorsko, pogled v podnebno preteklost pokaže, da obdobja, v katerih so se sušna leta nizala drugo za drugim, niso nov, ampak že stoletja znan pojav – le da teh obdobij zaradi odsotnosti podnebnega spomina ne pomnimo, zato pa tudi premalo storimo, da bi omilili posledice suš.

Na Primorskem je bila v tem stoletju najhujša suša leta 2003. Pustošila je tudi drugje. Prizadela je Prekmurje in dele osrednje Slovenije, kazala pa se je kot kmetijska suša s katastrofalnimi posledicami za poljščine ter kot hidrološka suša s precejšnjim upadom ravni podtalnice in rečnih pretokov. Tako kot zdaj na Primorskem so oblasti tudi takrat omejile porabo vode, prepovedale zalivanje vrtov in pranje avtomobilov, gasilci so s cisternami vozili vodo v odročna naselja brez daljinskega vodovoda in podobno.

Ritualizirani odzivi na sušo

In tudi odzivi na sušo so bili pred devetimi leti enaki današnjim. V resnici so ob vsaki suši podobni, tako da bi jih lahko označili že kar za ritualizirane: »Najprej se poudarja, da takšne suše ni še nikoli bilo in da bo uničila čisto vse,« navaja profesor fizične geografije in klimatogeografije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Darko Ogrin. Potem se pokaže, da je pridelek sicer manjši od pričakovanega, vendar spet ne tako katastrofalno slab, kot bi sklepali po napovedih. »To velja zlasti za vinsko trto in oljko, ki domujeta v Sredozemlju, a sta na suše prilagojeni rastlini in znata jeseni, ko dežuje, nadoknaditi padavinski deficit. Seveda pa trpijo kulture, ki na Primorsko ne spadajo – recimo koruza, ki poleti, v času vegetacije, zahteva veliko vode, iz osnovnih potez podnebja na Primorskem pa izhaja, da poleti lahko pričakujete sušo.«

Zgoščevanje suš od devetdesetih let naprej navaja k sklepu, da je njihovo množenje posledica antropogenega učinka tople grede in podnebnih sprememb. Toda rekonstrukcija pojavljanja suš na Primorskem, ki jo je v članku Suha in mokra leta v submediteranski Sloveniji od 14. do srede 19. stoletja opravil dr. Ogrin, je pokazala, da so bile zgostitve suš v posameznih obdobjih tudi v preteklosti, ko človekovi vplivi na podnebje še niso bili tako izraziti.

Tri obdobja zgostitve sušnih let

Rekonstrukcija, ki jo je na podlagi kronik izrednih vremenskih dogodkov na Primorskem, za drugo polovico 19. stoletja pa tudi na podlagi podatkov o proizvodnji soli v Piranskih solinah, opravil dr. Ogrin, je pokazala tri izrazita obdobja zgoščevanja sušnih let.

Prvo obdobje s pogostimi sušami je bilo med letoma 1540 in 1562, ko je bilo šest sušnih let. Leta 1540, denimo, je bila, kot je zapisal kronist, tako »velika vročina in sončna pripeka, da se je od suše ne le zemlja kakor kamen strdila, temveč se je dosti gozdov vnelo. Od novembra 1539 do aprila 1540 ni ne deževalo ne snežilo.«

Drugo takšno obdobje je bila prva polovica 18. stoletja, ko so kronisti med letoma 1704 in 1748 našteli devet sušnih let. Od tega je suša petkrat pustošila poleti, v vegetacijski dobi, trikrat v zimsko-spomladanskih mesecih, medtem ko je leta 1748 razsajala tako pozimi, spomladi kot poleti.

Zadnjič po številu poročil o sušah bode v oči prva polovica 19. stoletja, ko se je zvrstilo kar štirinajst sušnih let. Suše so bile posebno pogoste od leta 1820 do 1848, v katerem so kronisti zapisali kar dvanajst sušnih poletij, kar pomeni, da je bilo suho vsako drugo do tretje poletje. Leta 1802, denimo, je vladala »trdovratna suša v prvi polovici pomladi in vse poletje. Ljudje so trpeli zaradi velike vročine, pridelki so bili požgani. V Trstu je primanjkovalo vode.«

Vpadi Turkov in kobilic žerk

Nekatera poročila, ki omenjajo množične invazije kobilic žerk, pa po dr. Ogrinu napeljujejo na misel, da je bilo v posameznih krajših obdobjih vreme na Primorskem morda celo bolj sušno in vroče, kakor je zadnja desetletja. Razmere so bile menda podobne subtropskim, od koder kobilice izvirajo. Tako so kronisti pisali o »napadih« kobilic »leta 1442 in 1475, iz katerih sicer nimamo sočasnih poročil o suhih in vročih razmerah, ampak se časovno ujemajo invazije kobilic s sušami in vročinami v letih 1644, 1720 in 1741«.

Od sredine 18. stoletja kobilice selivke Slovenije niso več obiskale. Zanimivo pri njihovih takratnih »vpadih« pa je, da niso prišle iz Sredozemlja, iz subtropskih predelov severne Afrike, od koder danes priletijo v Španijo ali Italijo, ampak so prišle iz vzhoda, iz Panonske kotline, kamor so prišle iz Male Azije. »Zračna cirkulacija«, pojasnjuje dr. Ogrin, »je morala biti takrat drugačna. Več je moralo biti vzhodnih vetrov, saj kobilice ne morejo premagati tako velikih razdalj brez pomoči vetra.« Ker so prihajale z vzhoda, hkrati pa je bilo to obdobje turške nevarnosti, so jih pogosto primerjali s Turki. »Tako kot vpade Turkov so tudi invazije kobilic doživljali kot nadlogo, hkrati pa so delali še naslednjo primerjavo: Turki seveda niso pili vina, zato so vinske kleti, ko so vpadli v vas, pustili nedotaknjene; enako kobilice niso obžirale vinske trte.«

Velika variabilnost padavin

Ne samo, da obdobja zgoščevanja sušnih let na Primorskem niso nikakršna novost, ampak lahko iz pojavljanja suš po letnih časih, pri čemer izstopata zimsko-spomladansko obdobje in poletje, po dr. Ogrinu sklepamo, »da je bil padavinski režim v preteklih stoletjih identičen današnjemu«. Zanj sta bila – tako kot za današnjega – značilna »dva viška in dva nižka padavin, ki sta posledica prepletanja sredozemskih in celinskih podnebnih značilnosti. Običajno pade največ padavin jeseni (oktober, november), sekundarni vrh je junija na prehodu pomladi v poletje. Najmanj padavin je na prehodu zime v pomlad (januar, februar, marec) in poleti (julij, avgust).«

Čeprav se Primorska po količini padavin (od 1000 do 1300 mm na leto) uvršča med bolj namočene predele sveta, je najbrž najbolj neugodna značilnost njenega podnebja velika variabilnost padavin, ki enkrat močno presežejo dolgoletna povprečja in povzročijo poplave, drugič pa popolnoma izostanejo. Posebno kritičen je izostanek junijskih padavin, saj sušno obdobje, ki praviloma sledi, tedaj povzroči bistveno večje opustošenje naravnega in družbenega okolja.

Leto 1841 na Primorskem velja za začetek instrumentalnega spremljanja vremena, saj od takrat deluje meteorološka postaja v Trstu. Za to obdobje je značilno pogostejše pojavljanje suš po letu 1898. Sedanje zgoščevanje suš od devetdesetih let naprej »še vedno ni doseglo obdobja med letoma 1930 in 1960, ko je kar okoli 25 let poleti padlo od tretjine do polovice manj padavin kakor običajno. Če pa se bo sedanji trend zgoščevanja sušnih obdobij nadaljeval, bomo lahko v prihodnjih letih presegli to tridesetletno obdobje,« še dodaja dr. Darko Ogrin.

[wisky]

31.07. po letih

                                      2012               2011            2010
Šentjošt nad Horjulom     651,5 mm        725,5 mm       965,9 mm
Ljubljana Polje*               491,5 mm         576,1 mm       611,5 mm
Planina pri Rakeku           417,3 mm        624,1 mm
Gradišče - Brkini              290,1 mm         620,1 mm
Tezno-Maribor                399,6 mm         442,0 mm

[Oblak69]

Statistika padavin arso postaje Portorož-letališče v obdobju avgust 2011 - julij 2012

[stog]

Trenutna pričakovana površinska sušnost glede na vse dostopne radarske slike radarja Lisce v zadnjih 70 dneh:

ali še bolj podrobno:

Najbolj mokra Koroška.

Karta je uporabna le za območje Slovenije, pa še to le ob upoštevanju njenih pogreškov.
Poslabšanja ki so bila nedavno imajo velik večje uteži od tistih ki so bile mesec nazaj.
Precej težko je določiti primerne uteži med poslabšanji zato je težko dobiti res realno sliko. Za približno oceno je pa dovolj dobro.

[gradiščan]

Včerajšna požara na območju Obrova in Petrinj - Črni kal:

http://www.radiocapris.si/novice/n/vecji-gozdni-pozar-na-obmocju-obrova

http://www.radiocapris.si/novice/n/obsezen-pozar-pri-petrinjah-se-zaradi-burje-hitro-siri

http://www.facebook.com/robert.drgan

[HardGain]

Tako se je včeraj dim valil vse do Kopra in naprej: http://www.mojvideo.com/video-pozar-petrinje-10-08-2012/5e7e9eb50afd32b97df5

[stog]

Indeks požarne ogroženosti za Portorož že 1071. 

[max]

In kaj ta številka pomeni?  
Vem da je suho, že nekaj časa brez padavin, vendar na podlagi česa in kako to ugotavljajo....