Izpostavljenost radioaktivnosti v letalu

[Tminc]

Mogoče bo koga tematika zanimala. V zadnjih dneh sem letel z letalom in imel s seboj merilnik radioaktivnosti (GQ Electronics GMC-500+). Merilnik meri t.i. število dogodkov na minuto. Ti dogodki so pretvorjeni v približno hitrost doze (mikrosieverti na uro), nazadnje pa je izračunana še akumulacija skozi čas.

Doma, na travniku, je normalno število dogodkov okrog 25 na minuto. Ob dežju lahko številka naraste na 30-40, kar je normalno. To je referenčna vrednost za nadaljnje branje.

Merilnik sem imel v nahrbtniku skupaj z računalnikom in ostalimi stvarmi. Ob vsakem pregledu je šel skozi rentgen, takrat so vidne velike špice (več tisoč ali več deset tisoč dogodkov na minuto). Med letom so vrednosti med 350 in 600. Zaradi velikega razpona, sem število dogodkov in hitrost doze narisal na logaritemsko skalo (velikostni razredi), da je primerjava lažja.

Zaključek na hitro:
* na 10000 metrih je hitrost doze približno 12x višja kot pri tleh
* na 12000 metrih je hitrost doze približno 15x višja kot pri tleh
* z enim 9 urnim poletom akumuliramo približno 10 dnevno normalno izpostavljenost

cpm ... število dogodkov na minuto

Opravil sem 10 poletov, povprečni cpm so v oklepaju:
1. Ljubljana-Pariz (320 cpm)
2. Pariz-Chicago (380-500 cpm)
3. Chicago-San Francisco (300 cpm)
4. San Francisco-Calgary (380-400 cpm)
5. Calgary-Saskatoon (270 cpm)
6. Saskaton-Vancouver (320 cpm)
7. Vancouver-Yellowknife (380 cpm)
8. Yellowknife-Calgary (500-700 cpm)
9. Calgary-Frankfurt (400-600 cpm)
10. Frankfurt-Ljubljana (200 cpm)

Po podatkih sodeč sklepam, da je hitrost doze nekoliko višja na višjih zemljepisnih širinah.
Rdeča krivulja predstavlja ocenjeno akumulacijo doze. Zaradi zelo visokih cpm med rentgenskim pregledom prtljage, so ti doprinosi razumljivo najvišji. Ne vem pa, koliko je človeško telo dejansko izpostavljeno med tem pregledom.

Med grafi so dodani skupni (vsi leti) ter posamični. Destinacija je v imenu datoteke.

Nisem strokovnjak, da bi ocenil, kaj te številke pomenijo za naše telo. Če se ponudi priložnost, bom opravil meritev pri tipičnem rentgenskem slikanju (npr. roka, noga). Če ima kdo izkušnje na tem področju, so komentarji dobrodošli.

[komar]

... Če se ponudi priložnost, bom opravil meritev pri tipičnem rentgenskem slikanju (npr. roka, noga).

Če boste pa imeli kdaj zasilni pristanek v bližini Krškega, pa še tam pomeri naokrog.

[Tminc]

Z merilnikom sem bil tudi v tunelu pospeševalnika (takrat seveda izklopljenega!), a vrednosti so bile enake zunanjim. Torej tudi oprema, mimo katere sem hodil, ni bila aktivirana. V tem pospeševalniku elektroni dosegajo energijo od nekaj deset MeV do par GeV. Če bi bilo karkoli povišanega, bi bilo razvidno iz zgornjih grafov. Tako pa razen poletov in rentgenskih pregledov ni nič bodlo v oči.
Kar se elektrarne tiče, bi kar zaupal merilnikom okrog Krškega. Ti ne kažejo posebnosti. Tudi predpisi in zaščitni ukrepi so gotovo precej striktni glede tega.

[hudi]

Pozdravljen,

vse izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem populacije in poklicno nadzira Uprava RS za varstvo pred sevanji:

https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varstvo-pred-sevanji/teme-in-projekti/

Sploh med medicinskimi posegi so izpostavljenosti lahko znatne (v diagnostiki do razreda velikosti 10 mSv / poseg - PET/CT, CT), vedno pa morajo koristi posega odtehtati morebitne negativne posledice

[hudi]

Aja, še to za boljši občutek, koliko doze si prejel: zaposleni, ki delamo v območju ionizirajočega sevanja, ne smemo prejeti več kot 20 mSv letno

[komar]

Torej 20.000 mikrosievertov na leto. Koliko je pa to v enotah, o katerih piše @Tminc? V t. i. številu dogodkov oz. mikrosievertih na uro? Je to isto ali ni? A je drugim vsem jasno?

[hudi]

Torej 20.000 mikrosievertov na leto. Koliko je pa to v enotah, o katerih piše @Tminc? V t. i. številu dogodkov oz. mikrosievertih na uro? Je to isto ali ni? A je drugim vsem jasno?

Ne gre za enostavno pretvorbo, odvisna je od vrste in energije sevanja. Na podlagi teh podatkov se najprej izračuna ekvivalentna doza (enota Gy = Gray), potem pa z ustreznimi utežnimi faktorji še efektivna doza (enota Sv). Precej zakomplicirano

Prejme pa vsak prebivalec Slovenije (drugje je lahko drugače) 1,5 - 2 mSv naravnega ozadja (sevanja) letno...

[Tminc]

Jaz preveč podučen o tem nisem. Sevanj je več vrst in tudi energij. Merilnik, ki sem ga imel s sabo, je občutljiv na gamma in x žarke. Ne vem točno, kakšen tip zaznavala ima.
V službi imam nekaj izkušenj z meritvami podobnih stvari. Tam uporabljamo t.i. scintillator (po domače bi lahko rekli pleksi steklo). Ko "žarki" oz. delci preidejo skozenj, se energija spremeni v svetlobno (fotoni), ki se odbijajo od stene scintilatorja. Le-ta je obrobljen z reflektivnim materialom (npr. alu folija), na enem delu pa ima prost prehod. To "okence" služi kot izhod za fotone. Nasproti okencu je prislonjena fotopomnoževalka. Ta spremeni zaznane fotone v električni pulz.

Tu pa pride do procesiranja. Na en način si lahko izbereš mejo, ki jo smatraš za "dogodek". Mejo lahko signal preseže le malo, lahko pa jo veliko. V obeh primerih je zabeležen le en dogodek. Pretvorba iz števila dogodkov v prejeto dozo je zaradi tega lahko zelo napačna. Verjetno je statistično gledano pogrešek manjši. Zelo je tudi odvisno, kakšen je sprejemnik (ADC) - če ima vhodno impedanco 50 Ohm ali v MOhm.
Drugi način, ki je verjetno zanesljivejši, pa je integracija signala. Ne gledamo več "dogodkov" pač pa ploščino. Ampak tudi v tem primeru je potrebno signal nekako kalibrirati.
Ker je naš službeni sistem večji in ni prenosen, ga nisem mogel nesti na letalo :-)

Glede presežkov radiacije me v zraku ni pretirano skrbelo, vseeno pa me je zanimalo. In sem vesel, da je pokazalo nekaj smiselnega (vsaj relativno gledano).
@hudi , hvala za tvoja pojasnila. Se vidi, da imaš poklicne izkušnje s tem in je lepo, da se odpre kakšna debata na malo manj vremenske teme.

lp