Zime v preteklosti

[Est! Est!! Est!!!]

Poglej situacijo v drugi dekadi januarja 1987, je bilo zelo živahno! Tudi december 1986 je bil dinamičen da je kaj...prvi del sicer pod AC, nato pa pogosti prodori in kar nekaj ostrih front. Aaaaaahhhh, kje so take zime!!!

[krispy123]

Sem videl ja sredi januarja 1987 je bilo v Ljubljani okrog 85 cm snega, tudi decembra 1986 ni bilo tako slabo sem pogledal. Sej pravim, da bom še spisal kaj v prihodnjih dneh.

[krispy123]

Točno pred 21 leti so ponekod po Sloveniji(vzhodni del) zabeležili rekordno decembrsko snežno odejo v obdobju 1961-2014. Med obdobjem 20.12-24.12.1994 je obilno snežilo skoraj po večjem delu Slovenije. Sneženje je bilo nekoliko obilnejše v vzhodni polovici Sloveniji, kjer je ponekod zapadlo tudi več kot pol metra snega.

Višina snega 25.12.1994 po končanem sneženju po nekaterih dolinah,kotlinah.

Ruše: 75 cm
Lovrenc na Pohorju: 70 cm
Podsreda: 67 cm
Fram: 66 cm
Žetale: 65 cm
Novo mesto: 62 cm
Dvor: 61 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Bizeljsko: 56 cm
Škofja Loka: 54 cm
Maribor letališče: 54 cm
Celje: 54 cm
Cirkulane: 50 cm
Laško: 50 cm
Maribor: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Gornji Grad: 48 cm
Polički vrh: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dravograd: 46 cm
Velenje: 42 cm
Ormož: 38 cm
Radenci: 36 cm
Postojna: 35 cm
Bohinjska Bistrica: 34 cm
Bled: 33 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 33 cm
Ljubljana Bežigrad: 32 cm
Murska Sobota: 30 cm
Lendava: 25 cm

Na grafu.

[vremenar12]

Dodajam še zime, ki so prinesle sneg in mraz že v novembru.

Zima 1962/1963: Ogromno snega konec novembra. Od 30 do 60 cm.

Zima 1980/1981: Že v začetku novembra zapadlo od 10 do 30 cm snega.

Zima 1988/1989: Precej mrzel november, v drugi polovici novembra je ležal sneg, pritisnil je hud mraz. 23. novembra je bilo na Blagušu v Slovenskih Goricah -21,5 stopinj Celzija, tudi drugod je bilo blizu -20 stopinj.

Zima 1993/1994: Okoli 20. novembra je začelo snežiti in je s presledki snežilo do konca meseca. 30. novembra je bila snežna odeja debela od 50 do 70 cm, največ snega je bilo na vzhodu Slovenije.

Zima 1998/1999: 21. novembra začelo snežiti in je naslednji dan snežilo pri negativnih temperaturah. Ponovno je snežilo 26. novembra.  Bilo je od 10 do 25 cm snega.

Zima 1999/2000: 19. novembra je ves dan močno snežilo ob negativnih temperaturah, zapadlo je od 20 do 40 cm snega, dva dni pozneje je spet snežilo in snežna odeja je bila ponekod višja od pol metra.

Zima 2005/2006: 22. novembra je prvič zapadel sneg, nato je snežilo še 24. novembra in obilneje 26. novembra ko je bila snežna odeja debela od 15 do 35 cm.

Zima 2010/2011: od 27. novembra naprej občasno sneženje, na Dolenjskem prek pol metra snega.

[vremenar12]

Najbolj mrzel november je bil leta 1988, najbolj mrzel december leta 1879, najbolj mrzel januar leta 1942 še bolj baje leta 1709,  najbolj mrzel februar leta 1929.

December 1879 je bil ekstremen, prve dni sicer ni bilo kaj posebnega bile so padavine najprej sneg, potem prehodno dež in potem spet sneg. 6. decembra pa nas je od severovzhoda zajelo jedro polarnega zraka na 850 hpa je bilo 9. decembra -20 stopinj Celzija. V ljubljani je bilo zjutraj -26,4 podnevi -16,0 stopinj, kar velja za najhladnejši dan do zdaj. Potem dalje je vztrajal obsežen anticiklon nad srednjo Evropo skoraj do konca meseca. Nastala je temperaturna inverzija. Po nižinah je izjemen mraz trajal vse do 29. decembra. V višjih legah pa je popustil že sredi decembra. V nižinah je tako med 6. in 29. decembrom bilo ves čas pod -10 stopinj Celzija. Povprečna decembrska temperatura je bila -11,6 stopinj Celzija!

[max]

@vremenar12, vseh zim, ki si jih naštel, sem se sedaj spomnil, razen 1962/1963, ta je bila 1.leto preden sem prišel na svet 

[komar]

Malce sem spet analiziral včeraj zvečer (okrog dve uri dela, da so izračuni bolj natančni, realni) kar se tiče kumulative snega na letni ravni po posameznem obdobju. Seveda podatki so vzeti in ARSO arhiva do takrat, ko še je večina postaj delovalo.

Povprečna letna kumulativa za Maribor Tabor znaša recimo v povprečju 81 cm, ampak to ne pove celotne zgodbe. Najbolj me je impresioniralo res izjemno obdobje zim med 61-70, 80-90 letih prejšnjega stoletja. Recimo za Novo mesto je znašala povprečna 10-letna kumulativa snega med 1981-1990 leti impresivnih 129 cm, na Maribor Tabor postaji 98 cm, Ljubljani Bežigrad 114 cm, Brniškem letališču 118 cm, Gornjem Gradu izjemnih 143 cm, Celju 99 cm in recimo v Rušah po Dravski dolini 136 cm. To nam pove marsikaj, kako noro je lahko naša Slovenija snežena, ko se nam zadeve poklopijo. Sploh glede na veliko bližino Jadranskega morja. Tako za zadnja leta z izjemo februarja 2018 smo imeli resnično precej nesreče s postavitvijo. Ampak boste videli, tudi bo še prej ko slej prišlo obdobje pravih in sneženo-mrzlih zim.

Povprečen padec letne snežne akumulacije je precej viden sploh od leta 1990 dalje, kot da bi z nožom odrezal, po večini nižinskih krajev pade letna kumulativa za cirka 25-30%.
Potem je tukaj še precej zanimiva zadeva, recimo sem vzel primerek mojega kraja ob severnem vznožju Pohorja v Dravski dolini. Torej, da je dejanska povprečna letna akumulacija snega sedaj v zadnjem obdobju 2011-2018 celo malenkost večja kot je bila v 2000-2010 obdobju. Če vzamem povprečno kumulativo snega iz 1961-1990 znaša le-ta pri nas točno 125 cm, v 1981-2010 obdobju pa je že precej padla na okoli 114 cm, kar je nekje identično kot Novo mesto, Črnomelj.



Potem pa če koga zanima, si pa letno beležim za večino nižinskih, dolinskih krajev še maksimalno letno višino snega po tabeli. Torej da imam vse na enem mestu, najbolj impresivne so mi te razlike že na kratkih razdaljah, top za spremljat in vse skupaj. Tako da tudi statistika je lahko še kako zanimiva, če veš kaj iščeš.

SPLOŠNA PRAVILA ZIMA:

Temperature:
-Zračna cirkulacija iz S/SV/ prinaša mraz in hladno vreme od gora do dolin.
-Zračna cirkulacija iz V je najbolj mrzla.
-Stabilno ozračje je za nižje dele Slovenije večinoma bolj mrzla opcija, kot nestabilno s padavinami (v topli polovici leta je obratno).
-Inverzije se naredijo takrat, ko je robusten anticiklon nad našimi kraji pozicioniran pravilno. Struktura mora biti obsežna in stabilna, najvišji geopotenciali nad nami. Dinamični anticiklon težje prinese dolgotrajno inverzijo in mraz.
-Zahodna zračna cirkulacija (Atlantik) je mila, JZ je topla. Lahko imamo JZ v višinah in mraz drugod, vendar je potrebno predhodno jezero mrzlega zraka. Zima s prevladujočo zahodno cirkulacijo je bila 13/14.


Sneg:
-Sneženje brez jezera hladnega zraka na razpolago je možno, so pa mejne situacije ob globokih ciklogenezah z dodatkom hladnega jezera najbolj ugodne za obilen sneg.
-Genovec je idealen ciklon. Ostali Mediteranski imajo manjši vpliv, saj so lahko predaleč, pregloboki, preveč na jugu.
-Po sneženju je idealna situacija AC vreme s šibko SV dinamiko vetrov.
-Obstaja možnost "mini" termičnega AC-ja z ledeno zimo tudi v Evropi. Januar 2017 je dokaz. Enkrat, ko je leden zrak "ujet" na celini, se ga težko odstrani v kolikor je mil Atlantik "zaprt".
-Zelo snežene zime niso nujno najbolj mrzle oziroma nasploh med hladnejšimi. Lahko so celo blago podpovprečne ampak zelo bogate s snegom.
-Ledene zime nimajo nikoli prevlade zahodne cirkulacije. Enkrat, ko je sneg na tleh, je stabilen AC njegov zaveznik. Lahko igramo ruleto in upamo na nov sneg, lahko pa to prinese izrazito otoplitev.
-Obilna sneženja so skorajda vedno bolj pogosta v drugi polovici zime.
-Inverzije ne pomenijo jezera hladnega zraka za sneg. Jezero ima v plasteh 0-1500m negativne temperature in rosišča. Inverzija pa pomeni lahko,da je ledeno zgolj med 0-500m, kar pa ob padavinah, tudi če je na2m -6 stopinj, ne prinese snega temveč zgolj žled. Vzdržljivost jezer je daleč najmanjša v subpanonskih pokrajinah, največja pa je v Bohinju ter pasu med Jesenicami do Rateč.
-Mikroklimatske značilnosti pokrajine delajo razliko. Potrebno je podrobno poznati klimo svojega področja, saj le-tako znamo v naprej predvideti "obnašanje" našega vrta ob določni barični konfiguraciji. Ne obstajajo "dobre" in "slabe" konfiguracije za vse, temveč zgolj lokalnega značaja. Balkanski ciklon lahko prinese Metliki 1m snega, ob istem času pa je Brnik kopen. Čista mejna situacija pa lahko prinese Brniku 1m snega, Metlika pa se bori s plundro. Vedno je potrebno gledati zadevo kompleksno in ne zgolj padavine GFS-ja.
-Radar in shema vetrov v živo je 24 ur pred dogodkom najboljša zadeva. Sploh spremljanje vetrov na različnih nadmorskih višinah (ohlajanje, fenizacija ipd.) ter formacija ciklogeneze v Mediteranu. S tem lahko ob predhodnem znanju precej lažje "napovemo", ali bo padavin več, manj ipd.
-Ne obstaja "srečen" del Slovenije. Po nižinah juga sneži več in bolj obilno, so pa tudi otoplitve precej bolj izrazite in mejne situacije precej slabše. Obratno, na severu je v povprečju manj padavin in skupne kumulative, so pa v krajih z reliefom na J strani precej bolj zaščiteni pred otoplitvami in imajo izrazito boljše možosti ob mejnih situacijah. Odvisno pač od same konfiguracije.

Ta informacija se je razširila po forumu, ne da bi kdo postregel s konkretnimi podatki o akumulacijah snega v Sloveniji v primerjavi z drugimi (sosednjimi ali bolj oddaljenimi) evropskimi državami. Vsaj jaz nisem nikjer zasledil teh podatkov (popravite me, če se motim). Gre torej za govorjenje na pamet. Tudi sam takšnih podatkov (še) nisem našel, bi jih bilo pa fino imet in primerjat, da vidimo kje dejansko smo.

Res je lega Slovenije vremensko zelo raznolika in specifična, a ne dosti bolj od ostalih sosednjih držav.
Primeri:

• Italija: Alpe (gorsko podnebje) -> Mediteran ((sub)mediteransko podnebje), hiter prehod npr. v Furlaniji-Julijski krajini (in tudi drugod na obrobju južnih Alp), veliko padavin na pregradah ob prevladujočih vlažnih JZ vetrovih, malo padavin ob S/SZ zračnem toku, ko je celotna južna polovica Alp pod vplivom fenizacije, na severni strani pa se pojavljajo orografske padavine (ta primer lahko opazujemo trenutno).
• Avstrija: prav tako se lahko pojavljajo velike razlike med S in J stranjo Alp: zahodni vetrovi dostikrat prepihajo severno stran Alp, medtem pa je južna stran v zavetrju in vztrajajo jezera hladnega zraka. Trenutno imamo primer konstantnega sneženja in velikih količin snega severno od glavnega grebena Alp (Visoke in Nizke Ture), na južni strani pa suho in sončno in razmeroma toplo.
• Hrvaška: prehod iz zmerno celinskega podnebja na območju Like (Gospić) v mediteransko podnebje na zahodni strani Velebita je prava definicija raznolikosti podnebja (sprememba v manj kot 10 km zračne razdalje)! Pri nas bi se temu lahko kosal prehod čez Trnovski gozd v Vipavsko dolino, a so razlike na Hrvaškem še nekoliko bolj jasne in izrazite.
• Ajt no, Madžarska je več ali manj ena velika uravnava v Panonskem bazenu, v tej primerjavi je Slovenija res bolj pestra.

Če tako povzamem zgoraj napisano, ni Slovenija prav nič posebnega in izjemnega v primerjavi z našo okolico. Res pa je, da smo majhna država in imamo s tega stališča veliko pestrost vremenskega dogajanja in podnebnih tipov.

Tako je.
V zadnjem času imamo res nesrečo glede postavitev baričnih tvorb, ker je trdovratna blokada (ki si jo sicer zimoljubci želimo) na napačnem mestu in preblizu nam. Pri takšni postavitvi, ko je anticiklon nad zahodno Evropo, le-ta pošilja oz. potiska doline s hladnim zrakom vzhodno od nas, ob tem pa se okrepijo splošni severni vetrovi. Temu pravimo tudi t.i. severni zastoj, ko na severni strani Alp lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas iz severa, južno od glavnega grebena Alp pa imamo zgolj severni fen in morda nekaj ploh, ki nastanejo zaradi labilizacije ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. V gorah je mrzlo in vetrovno, suha zračna masa pa ponuja odlično vidljivost. Po nižinah takšne prodore hladnega zraka (pri katerih smo le na zahodnem robu) skoraj ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu in z dodatkom fena lahko prav lepo ogreje.

Južneje na Balkanu so takšne postavitve spet bolj ugodne, ker veter običajno obrača iz S na SV in je dinarska pregrada na privetrni strani prav tako odličen "lovilec snega" - na Območju BiH, Črne gore, zahodne Srbije.
Skratka v takšnih situacijah Slovenija kot celota kar se tiče snega povsem izvisi. Mi za obilno sneženje (govorim za zahodno in osrednjo Slovenijo ter deloma naše Alpe) potrebujemo najprej sploh ciklon v severnem Sredozemlju, potem je pomembna še zelo specifična postavitev, saj mora biti nam najbolj ugoden genovski ciklon ravno prav postavljen in mora hkrati imeti še pot/premik proti V/SV. Pri tem gre pač lahko hitro kaj narobe: samo manjši premik zahodno ali severno, pa pademo v topli sektor z dežjem po nižinah namesto snega. Primer je ravno pokazal matic19. Če se premakne preveč južno, dobimo manj padavin ter standardno okrepitev SV vetrov in s tem feniziranje na standardnih območjih. Za nas torej odločajo detajli, veliko dejavnikov mora sovpadat v ravno pravšnji meri. Prav zato takšne situacije niso zelo pogoste in potrebujemo veliko sreče. Tudi, če ciklon dobimo, močno sneženje običajno traja kak dan, morda dva, ker se potem ciklon že premakne naprej.
Medtem imajo v Avstriji na severni strani Alp, ponekod na Balkanu ter v italijanskih Apeninih to srečo, da za močno sneženje, večdnevno sneženje in ogromne akumulacije snega ciklona kje v bližini sploh ne potrebujejo. Za njih je dovolj le S oz. SV zračni tok, ki v nižjih plasteh prinaša še nekaj vlage. Vse ostalo opravi orografija. Samo poglejte si akumulacije snega v Apeninih v osrednji Italiji te dni ... tudi več kot 1 m v nekaj dneh, brez kakršnegakoli ciklona, zgolj in samo spust doline od SV in posledično SV zračni tok, ki iznad Jadrana prinaša vlažen zrak in vlago "odlaga" na prvih pregradah Apeninov. Poleg vsega tega se še ne rabijo obremenjevat, ali bodo padavine v snegu ali morda v dežju, ker je itak prvi pogoj prodor mrzle zračne mase, tako da je sneženje ob nizkih temperaturah zagotovljeno. No, seveda gre tu za hribovita območja na nadmorskih višinah nad 800 m, a vseeno.
Kako enostavno torej nekateri pridejo do velikih količin snega, samo prodor hladnega in dovolj vlažnega zraka na pravokotno postavljeno pregrado in to je to ... brez formacij ciklona na pravem mestu, brez nekih nians in podrobnosti, ki bi lahko šle narobe.

Pa naj še kdo reče, da je Slovenija snežni raj v Evropi. 

Res je, mraz v Celovcu je precej bolj trdovraten, sploh ob inverzijah in ob odjugah, ko večino Slovenije že prepiha, je Celovška kotlina zaščitena in brez problema naprej štejejo ledene dneve. Snega ob prehodih hladnih front dostikrat pade več kot južno od Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ker območje prej doseže hladen zrak v nižjih plasteh in je tako več padavin v snegu. Ko hladen zrak doseže npr. dno Ljubljanske kotline, je lahko večina padavin že mimo. Če se dosti vozite čez Ljubelj, boste mnogokrat opazili precej več snega na avstrijski strani tunela (a ne zgolj zaradi senčne lege). Sneg tam sega potem tudi nižje v dolino. Je pa res, da so ob "balkanskih" ciklonih oni še precej na slabšem kot mi, saj je prav tako izrazita fenizacija, padavin pa precej manj.

[krispy123]

Da se ne bo večina teh satelitskih slik iz preteklih zim izgubilo v plundri, sem se odločil da bom kar tu objavil. Na tem mestu bom občasno prilepil in analiziral razne situacije iz preteklih zim in prilepil še od NASE satelit zraven za reanalizo.


Začenjam pri zimi 2004/05.

Razmere na satelitski sliki iz 16.3.2005, snežna odeja se je po spodnji Dravski dolini takrat zadržala skoraj do 20.3. Medtem ko je sneg po zgornjem delu doline že večinoma pobralo, le v okolici  Radeljskega polja je še vztrajala na vzhodnem robu). Sklenjena snežna odeje je še vztrajala tudi od "mrzle" Pesniške doline navzgor proti polju reke Mure v Avstriji. Tisti kraji imajo sicer povprečno letno količino le okoli 900 mm, ampak lahko zadržijo tudi nalet toplih JZ vetrov in tako se lahko kljub manjši snežni kumulativi snega zadrži dlje kot recimo na spodnjem Dravskem polju.





Animacija umikanja snežne odeje v marcu tistega leta.



Zanimiva situacija je bila tudi 10.2.2009 s snežno pokritostjo. Ozke alpske, predalpske doline ter Dinarska pregrada so še večinoma imeli snežno odeje (podobno po večini Ljubljanske in seveda celotne Slovenjgraške kotline), medtem ko je drugod sneg že pobralo.



Zakaj delam te analize? Ker se mi zdi top te situacije spremljat in tole umikanje snežne odeje, kako pomembna je mikroklima nekega področja, ali je recimo tole bolj osojneša severna lega, ali je nek predel zaščiten pred vdori toplih vetrov bolj kot recimo drugi, ali je morda dolina bolj v "konkavni" obliki in recimo čisto zaprta s neprestanim stekanjem hladnega zraka iz hribov in nižjimi minimumi. Vse tole vpliva.

[krispy123]

Analiza situacije iz konca februarja 2004. Nad severnim Atlantikom ter Grenlandijo se je nahajalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. To je delovalo kot blokada "stalne" zahodne cirkulacije. Polarna fronta je tako valovila nad Skandinavijo, kasneje pa se je spustil obsežen del hladnega zraka v smeri proti jugu. Prodor hladnega zraka je šel preko zahodne strani Alp (v koridorju preko južnega dela francoskih Alp), ter kasneje nad Genovski zaliv. Zaradi ugodne lege prodora hladnega zraka je ciklon nadaljeval svojo pot proti vzhodu nad osrednjo Italijo, z višinskimi JZ vetrovi pa je imel tako vpliv s padavinami tudi nad Slovenijo. Slovenijo je hladen zrak kot je stalnica zajel v tem primeru preko Dunajskih vrat, torej preko Prekmurja iz SV strani. Hladna fronta je namreč zaradi izjemno visokih Alp na severni strani v Avstriji še pogosto ujeta na tistem delu in potrebuje nekaj časa, da pronica preko nad JV stran Alp. Ohladitev je tako najprej zajela nižinske kraje severovzhodne Slovenije, kasneje pa nadaljevala svojo pot v SV-JZ tipu. Snežilo je praktično povsod po notranjosti Slovenije. Glavnina padavin je vztrajala v tem delu poslabšanja na Dinarski pregradi ter severnem delu Ljubljanske kotline z narivanjem zračnih mas ob ugodnih vetrovih. Na delu Bohinjske doline je zapadlo skupno kar do okoli 70 cm snega.





Že dan kasneje je zaradi zasidrane hladnega zraka nad SZ-Z strani Alp ter "prekinitvi" zahodne cirkulacije z ugodno postavljenim Azorskim anticiklonom začelo nastajati novo ciklonsko območje nad Italijo. To novo ciklonsko območje je imelo še nekoliko bolj severno postavitev preko severnega Jadrana nad Balkan. V višinah so vetrovi nekoliko obrnili na južno, oziroma jugovzhodno smer na koncu. Kar je pomenilo sekundarni višek padavin na delu jugovzhodne, deloma severovzhodne Slovenije v drugem delu poslabšanja. Dovod mrzlega zraka iznad Panonske kotline ni bil skozi vso poslabšanje prekinjen, ob koncu padavin so tako namerili po večjem delu Slovenije kar solidno debelo snežno odejo. Po podatkih je bil izgleda prisoten v drugem delu tudi fenski efekt ob SV vetrovih, kar se je poznalo ponekod na zmanjšani skupni novozapadli snežni odeji.







Graf maksimalne višine snega.




Najvišja izmerjena višina snega ob koncu poslabšanja (29.2.2004).

Bohinjska Bistrica: 131 cm
Kranjska gora: 87 cm
Babno Polje: 85 cm
Kočevje: 68 cm
Prigorica: 65 cm
Logatec: 65 cm
Vrhnika: 62 cm
Ribnica na Pohorju: 52 cm
Jesenice: 51 cm
Bled: 51 cm
Kranj: 50 cm
Lesce: 46 cm
Postojna: 45 cm
Gornji Grad: 45 cm
Tomišelj (Ig): 45 cm
Preddvor: 44 cm
Letališče Brnik: 42 cm
Ruše: 40 cm
Lovrenc na Pohorju: 38 cm
Mozirje: 38 cm
Žetale: 38 cm
Velenje: 35 cm
Jeruzalem: 35 cm
Kotlje: 35 cm
Dvor: 35 cm
Metlika: 35 cm
Ljubljana Bežigrad: 31 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 27 cm
Cirkulane: 26 cm
Ptuj: 25 cm
Dravograd: 25 cm
Lendava: 25 cm
Maribor: 24 cm
Celje: 24 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 21 cm
Kozji vrh: 20 cm
Bizeljsko: 18 cm
Starše: 16 cm
Murska Sobota: 15 cm

Umikanje snežne odeje marca 2004 v stilu animacije.



Upam, da vam bo všeč.

[regulus]

krispy123 zanimiva analiza 

Še bolj zanimiva pa bi bila če bi lahko namesto letnice 2004 napisal letnico 2020 

[krispy123]

Prilagam še podatke ob izjemni snežni kulisi iz sredine februarja 1969. Izgleda je šlo za klasičen Genovski ciklon s tranzicijo v severni Jadran, ob narivanju toplega zraka na klin hladnega iznad južne, jugovzhodne strani. Naša najbolj ugodna situacija za obilno sneženje v Sloveniji. Vzhodno in južno od nas je v drugem delu poslabšanja marsikje deževalo, saj je bila topla advekcija preveč izrazita. Marsikje po nižinskem delu Slovenije so ob koncu poslabšanja zabeležili skoraj 1 m visoko snežno odejo, ponekod pa je padlo tudi več od enega metra.







Sem moral zmanjšati velikost pisave, da se je vse skupaj spravilo v graf, tako boljše, da kliknete na sliko in jo povečate.

Graf..




Maksimalna zabeležena višina snega ob koncu poslabšanja (17.2.1969).


Podatki.

Kranjska gora: 206 cm
Rateče: 181 cm
Kočevje: 148 cm
Bohinjska Bistrica: 136 cm
Logatec: 125 cm
Lovrenc na Pohorju: 125 cm
Škofja Loka: 118 cm
Vrhnika: 114 cm
Žiri: 109 cm
Mežica: 105 cm
Žetale: 105 cm
Tomišelj (Ig): 105 cm
Novo mesto: 103 cm
Babno Polje: 100 cm
Ribnica: 100 cm
Jesenice: 98 cm
Radlje ob Dravi: 96 cm
Brnik: 96 cm
Ljubljana: 95 cm
Ruše: 94 cm
Lavrica: 92 cm
Gornji Grad: 90 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 87 cm
Svečina: 87 cm
Cirkulane: 85 cm
Dvor: 83 cm
Radovljica: 80 cm
Brestrenica pri Mariboru: 78 cm
Podčetrtek: 78 cm
Jeruzalem: 75 cm
Volčji Potok: 75 cm
Fram: 75 cm
Vitanje: 75 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 74 cm
Celje: 73 cm
Postojna: 73 cm
Starše: 71 cm
Črnomelj: 70 cm
Slovenske Konjice: 68 cm
Maribor Tabor: 68 cm
Tržič: 68 cm
Ptuj: 66 cm
Velenje: 65 cm
Slovenska Bistrica: 65 cm
Poljčane: 65 cm
Trbovlje: 60 cm
Murska Sobota: 50 cm
Litija: 48 cm
Zidani Most: 48 cm
Drašiči: 47 cm
Lendava: 33 cm
Ilirska Bistrica: 28 cm

[krispy123]

Ravno imam malo časa, pa sem se odločil še za analizo visoke snežne odeja ob začetku zadnje dekade novembra 1999. Enkrat na teden bom poskusil poiskati kakšno zanimivo situacijo, ter jo opisal na kratko.

Malce sinoptike. Šlo je za zaporedje dveh visoko postavljenih ciklonov v severnem, osrednjem Jadranu. Vsi so imeli tranzicijo nad severni Balkan, torej je predvidoma smer padavin, bila sprva v J-S tipu (in južnih višinskih vetrovih), kasneje pa so padavine prišle tudi v stilu JV-SZ. Na SV strani Slovenije je še valovil hladnejši zrak, tako je prihajalo ponekod do kar izrazite fenizacije ob SV vetrovih v spodnjih plasteh ozračja. Istočasno pa so južni do jugovzhodni vetrovi narivali vlago pred privetrne, takrat (S-SV-V) strani orografskih pregrad. Tako so nastale kar velike razlike v snežni odeji, največ snega je zapadlo na območju južne Dinarske pregrade, Dolenjske, Bele Krajine ter po spodnji Dravski dolini, večinoma med 50 do 65 cm. Drugod med 20-50 cm, najmanj na Primorskem, ter znanih fenskih legah.













Maksimalna zabeležena višina snega (22.11.1999), po dolinah, kotlinah, nižinah Slovenije.

Kočevje: 64 cm
Prigorica: 64 cm
Logatec: 64 cm
Postojna: 60 cm
Črnomelj: 60 cm
Ruše: 56 cm
Metlika: 55 cm
Podčetrtek: 53 cm
Fužina: 51 cm
Novo mesto: 50 cm
Žetale: 48 cm
Borovnica: 48 cm
Sevnica: 48 cm
Mislinja: 48 cm
Kranjska gora: 47 cm
Jeruzalem: 47 cm
Sevno: 46 cm
Vrhnika: 45 cm
Dobrnič: 45 cm
Ptuj: 45 cm
Škofja Loka: 45 cm
Cirkulane: 45 cm
Železniki: 45 cm
Lovrenc na Pohorju: 44 cm
Tomišelj: 42 cm
Podsreda: 42 cm
Jesenice: 42 cm
Radenci: 42 cm
Laško: 40 cm
Bohinjska Bistrica: 39 cm
Kotlje: 38 cm
Polički vrh: 38 cm
Slovenske Konjice: 37 cm
Vitanje: 37 cm
Gomiljsko: 36 cm
Maribor Tabor: 35 cm
Letališče Maribor: 35 cm
Kranj: 35 cm
Bizeljsko: 35 cm
Letališče Brnik: 32 cm
Celje: 32 cm
Ljubljana Bežigrad: 30 cm
Lendava: 30 cm
Preddvor: 30 cm
Martinje: 30 cm
Velenje: 30 cm
Murska Sobota: 30 cm
Kozji vrh: 29 cm
Vojnik: 27 cm
Moravče: 26 cm
Dravograd: 26 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 25 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 25 cm
Lesce: 25 cm
Kobarid: 22 cm
Mozirje: 21 cm
Ilirska Bistrica: 10 cm

Analiza na grafu.

[komar]

Slovenija (nižine,kotline) ima zaradi svoje lege zgolj 2 prevladujoči "zimski možnosti".

1.) Prevladujoče stabilno vreme: Inverzije, mraz, ivje.  Recimo 70% časa je nad našimi kraji anticiklon. Če mamo srečo, da je prej nasulo 10cm snega, potem dobimo januar 2017. Kombinacijo snega in mraza. Sicer pač brez snega po nižinah, toda mraz in zimske temperature. Med stabilnim vremenom čakanje na morebitne "dogodke" (artkični prodori, Burian, ipd.) kjer lahko 1 dogodek popolnoma spremeni koncept in oceno zimskega obdobja. Snega je relativno malo, sneženja še manj, se pa sneg eventuelno lahko obdrži dolgo. Priložnosti za resno dogajanje je tukaj malo, se pa gre "na sigurno" in ni teorije, da bo pol meseca deževalo ter bilo konstantno nad 0.

2.) Prevladujoče dinamično vreme: Atlantik, artkično maritimne mase ipd. Smo v Evropi. Na zahodu imamo ocean in živimo na severni polobli. Torej je prevladujoča zračna cirkulacija zahodnega tipa. 70% časa je nad našimi kraji pestro vremensko dogajanje. Če imamo srečo, lahko dobimo ven zimo 2012/13, če je nimamo, dobimo trimesečje kot je bil december 2020 (nalivanje mrzlega dežja v nedogled). Mraza ne bo, ker ga ob takih situacijah ne more bit. Lahko se poklopijo vsi elementi (redko) in dobimo epska sneženja, lahko se zmanjka nekaj (pogosto) in dobimo nalive, odjuge ipd. Snega je lahko ogromno ali pa nič, tudi če zapade, ga hitro pobere, ker so odjuge pogoste. To je loterija. Ta december eklatanten primer le-te. Lahko bi imeli že sedaj 1m snega akumuliranega, tako pa smo izviseli in imeli jesensko polovico sezone.

To sta opciji za večino slovenskih zim.

Seveda se v (recimo) 20 letih zgodijo ekstremno dobre in ekstremno slabe zime. Sezone, ko se poklopi vse in zgledamo kot Laponska in sezone, ko se ne poklopi nič in zgledamo kot riviera Sicilije. Toda 16/17 zim od 20 bo imeli zgornji dve opisani značilnosti.
Tako pač je.

Stvar je zelo preprosta.

Slovenija je imela v preteklih desetletjih veliko snega zaradi edinstvene lege, katera je omogoča veliko padavin (bližina morja), katere so se konkretno okrepile (relief), obenem pa je imela zaradi reliefne odprtosti na SV prost dotok hladnega zraka (temperatura). Ta trojček je poskrbel za to, da je snežilo velikokrat in včasih tudi zelo obilno.
Obilno sneženje v Sloveniji ob SV ohladitvah je zelo težko izvedljivo, saj se mora na "stotinko" poklopiti lega ciklona-intenzivnost padavin-sočasno ohlajanje. Tukaj je dovolj da ohladitev zamudi bori 2 uri in imamo -10cm. Dovolj je, da gre ciklon 35km južneje in imamo -10cm. Enostavno kompleksnost reliefa ne omogoča resnega sneženja za večji del države ob SV vetru v višinah.
Se zgodi, ko se izrazito hitro ohladi v višinah (tokrat je za to bila dolina preveč zahodno) in pride do Venice low (območje nizkega pritiska v Tržaškem zalivu), kateri pa je plitek in zelo hitre poti na JV. Takrat lahko dobimo kvarnerski dimnik, ki ob močnem narivanju JV vetrov prinaša obilne padavine, katere večino zajamejo večji del države. Ampak to gre za nekaj ur in tukaj je opcija, da gre vedno nekaj narobe.

Mi rabimo obsežno jezero hladnega zraka v Panonski kotlini ter nato arktični ali polarni prodor zračne mase v zahodno Sredozemlje preko doline reke Rone v Franciji. Ko se to zgodi, se formira globok Genovski ciklon, kateri prinaša v višinah JZ veter, ob približevanju pa se lahko zgodi, da "štartajo" še vzhodni vetrovi v nižji plasteh, kar pomeni idealno kombinacijo mrzlega zraka ter obilne padavine. Po domače, gre za tisto situacijo,ko se na Meteocielu naredi majhen "svetlo moder trikotnik" čez Slovenijo in se plast toplega zraka s pozitivnimi vrednostmi na 850hPa ustavi nekje na območju Dinarskih Alp na Hrvaškem, obronki subpanonske Slovenije pa ostajajo pod 0/850hPa.
To je edina možnost za resno sneženje od Rateč do Brežic in od Goričkega do Kozine. Vse ostale konfiguracije pa so izrazito lokalne in zato težko "demokratične". Če se ničta izoterma potegne do Ljubljane, bo seveda na Gorenjskem in Koroškem padlo še 1x več snega, a jug države bo ostal kopen. Če se zgodi "Venice low", bo lahko JV dobil velike kočiline, Z in Sever pa niti snežnike (+ fenizacija ponekod).V primeru, da gre za SV situacijo kot včeraj, pa se lahko zgodi da odprte nižine SV/JV Slovenije dobijo lepo sneženje, tam, kjer vztrajajo jezera "toplega zraka" (LJ, KR, SG, Bohinj, Idrija itd.) v zaprtih kotlinah pa dež.
Kompleksnost reliefa Slovenije je v določenih pogojih izjemna prednost, v določenih pa izjemna slabost. Dejstvo pa je, da za resno zimo potrebujemo tako mraz kot padavine, seveda v zaporedju mraz-padavine-mraz. V kolikor pride do mraz-mraz-padavine ali padavine-mraz-mraz je pač zadeva taka, kot je.
Kakorkoli, zima je komaj na začetku in prilik bo še veliko. Zagotovo pa bo potrebno,da se umiri situacija v vzhodnem Altantiku, saj je ciklogenez izoliranih enostavno preveč in le -te krepko omejijo dvig Azorca ter posledično kakšen resen mraz iz SV/V.
Bomo videli v prihodnje. Potrebno je včasih imeti tudi srečo s pozicijami določenih baričnih struktur. Zadnja leta smo tukaj zelo tanki. Primer? Jutri bomo na -10hPa, v petek pa bi lahko, zaradi neugodne poti nove doline, prišlo do izjemne otoplitve v višinah (+15 stopinj v 36h) in dobili bi novo zlivanje. Zima, kjer prevladujejo Z/JZ vetrovi v Evropi pač ne more biti hladna. Tako je.
Pač kot povsod v v življenju se mora kdaj kaka situacija tudi poklopit. lp

Tako, kot se zna danes: Ni 2x za rečt, da bo nepričakovano snežilo več in obilneje marsikje danes, kot včeraj. Ampak danes imamo jezero hladnega zraka..

Če še jaz dodam svoje razmišljanje. Kot prvo, kot sem že omenil, je nepredvidljivo, saj ne gre za tipično situacijo. Če pa komentiram kaj trenutno kaže...

Če gledamo, da bomo imeli jezero HZ in se bo na 850hpa res ogrelo "le" do -2°C, bi pričakovali, da bo ob famoznem klinu medlo z lahkoto na tipičnih krajih, ki ostanejo neprepihani. A glej ga zlomka, v višinah tokrat ne bo južni ali JZ, ki ga naprimer Ljubljanska kotlina v spodnjih plasteh zadrži. V višinah bo zapihal JV veter, nižje pa bo obračal v močan SV že v začetku poslabšanja. Le ta bo postopno spihal hladen zrak spodaj. Vsi vemo, da ob prepihanem stolpcu z -2°C na 850hpa ne more snežit po nižinah. Veter se bo popoldne umiril in s toplo fronto se bodo padavine okrepile. Ker bodo zaradi feniziranja SV vetra rosišča še vseeno nizka, lahko spet nekoliko zbije temperaturo na račun padavin. Vseeno bodo verjetno kraji s fenizacijo dobili po nižinah dež, saj ne pričakujem, da bo veter povsem popustil. Kraji, ki imajo na svojih JZ straneh pregrade pa bodo vztrajali še dolgo pri sneženju. Snežilo bo tam tudi že prej, saj se bodo padavine precej manj sušile ali pa se sploh ne bodo. Novo mesto naprimer ima odprto dolino proti SV in zaprto proti JZ. Zato tam dostikrat ob situacijah s SV vetrom tako z lahkoto sneži tudi pod 200m, ko drugje še na 400m ne more. Več padavin pa bo v osnovi v južni in vzhodni povici države. Zdaj pa poglejte na reliefno karto kje je vaš kraj in si izračunajte kako jo boste odnesli

Tukaj leži problem fenizacije in njenega segrevanja ozračja.

V višinah je še vedno več kot dovolj hladno, z negativnimi temperaturami na 850hpa


https://imgur.com/G5QiYaE.jpg

Zaradi lege in gibanja ciklona v nižjih plasteh štartajo SV vetrovi, kateri nato pridejo do reliefne pregrade na svoji proti proti JZ. Na privetrni strani pride do STAU efekta, kar pomeni, da imamo ojačano obliko orografskih padavin. Te se zaradi narivanja vetra še bolj ojačajo in na privetrni strani imamo obilno sneženje. Ker pa veter nadaljuje svojo pot, se ob dviganju (in sočasnem sneženju) zračna masa postopoma suši, ob prihodu na vrh reliefa pa se spusti v zavetrno območje. Pri tem spustu se adiabatično segreva in tako razbija jezero hladnega zraka v kotlini, katera ima na SV reliefne ovire, ter tako zvišuje ničto izotermo, izrazito spušča rosišča in dviga temperaturo (Kamnik idealen primer).


https://imgur.com/YFfTXXb.jpg


Ničta izoterma se krepko dvigne, tako, kot bi se ob izraziti otoplitvi na 850hPa, ponekod še precej bolj.


https://imgur.com/b007rhP.jpg

Zato prihaja na prepihanih in ogretih območjih do dežja (modra barva), tam, kjer ni efekta fenizacije oziroma razbitja jezera hladnega zraka zaradi prejšnje otoplitve v višinah (JV veter), pa sneži.


https://imgur.com/xKKxU5v.jpg

Na kratko: Kadar imamo jezero hladnega zraka kot sedaj in pride do Genovske ciklogeneze oziroma do prodora doline zahodno od Alp, najbolj obilno sneži:

-Gorenjska
-Ljubljanska kotlina
-Zahodni del Slovenije dokler seže ničta izoterma, katera se dviga v smeri JV-SZ (včasih sneži obilno še v Ilirski Bistrici, drugič komajda v Lescah, odvisno od narivanja JZ)
-Deli Kamniško-Savinjskih Alp, kateri so izpostavljeni JZ (Zgornja Savinjska dolina)
-Koroška (zaradi oddaljenosti ima manj padavin, a zaradi zaprtja proti JZ so le te vedno v snegu ob takih situacijah)

Malce manj, pa vseeno večkrat sneži kot dežuje
-Celjska kotlina (jo rado prepiha)

Kadar imamo jezero hladnega zraka in pride do prodora doline v vzhodno Sredozemlje ter formacije Balkanskega ciklona, najbolj obilno sneži:

Jugovzhod Slovenije (izključena območja s fenizacijo)
Jug Slovenije/Notranjska, Kočevska (izključena območja s fenizacijo)
Del SV (Pohorje, Dravska dolina, del Koroške)

Sneži, vendar je večino precej manj padavin tudi na Z in SZ Slovenije, prav tako na južnih obronkih Lj Barja.

Pri dogodkih kot je ta v torek, je potrebno spremljati zgolj 2 stvari:

1) Da je ob topli advekciji JV vetrov območje med 0-1500m v celoti neprepihano. V kolikor se to zgodi, je potrebno videti, (kot je napisal že lepo bbator) ali

2.) Je na S/SV vašega kraja kakršnakoli reliefna oblika. Višja kot je, večji ob efekt fenizacije.

Zakaj obstaja možnost dežja v Mariboru in Murski Soboti kljub popolni odprtosti na SV? Zaradi točke 1.
Zakaj obstaja možnost dežja v Ljubljani kljub popolnemu klinu na 850hpa? Zaradi točke 2.

Velika prednost krajev, kjer dominira tako sneženje je to, da je zaradi hladnega zraka in nizkih rosišč razmerje padavine-sneg veliko boljše. Lahko je celo 1mm=2cm, sam sneg pa je veliko bolj suh, kot pa vodnati sneg mejnih jz situacij.

Količina padavin se povprečno zmanjšuje od JV proti SZ. Nižje, kot je ciklon, manj padavin je SZ od Bele Krajine, višje kot je, bolj sneži proti SZ.

Ciklon.si je jutrisnjo situacijo zares lepo in realno razlozil...

Sredozemski ciklon bo poskrbel za vremensko pester začetek tedna

Nad večjim delom Evrope severno od Alp in nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, ciklonsko območje pa je nad osrednjim Sredozemljem. Središče ciklona se bo v noči na ponedeljek prehodno premaknilo nad Jadran in se tam tudi nekoliko poglobilo. To bo povečalo gradient zračnega tlaka južno od Alp med dvema zračnima masama - anticiklon severno in ciklon južno, kar se bo odražalo v močni krepitvi vetra vzhodnih smeri nad nami.

Z vzhodnim zračnim tokom nad Slovenijo bo iznad Sredozemlja k nam pritekal vse bolj vlažen zrak. 
V spodnjih plasteh ozračja bo tako danes in jutri pihal severovzhodni veter, višje pa se bo veter postopoma z višino obračal v jugovzhodnik. Veter se bo jutri zjutraj in dopoldne precej okrepil. 

❄️☁️ Danes popoldne bo po državi prevladovalo oblačno vreme. Rahlo sneženje bo v večjem delu države prehodno ponehalo razen na jugu in jugovzhodu države lahko sneži večji del popoldneva.
Na Primorskem bo pihala zmerna burja drugod po državi severovzhodni veter.

☁️❄️Danes zvečer se bo sneženje na jugu in jugovzhodu države okrepilo in se prehodno za nekaj ur postopoma razširilo nad večji del države. Na Primorskem in na skrajnem severovzhodu države bo glavnem ostalo suho.

V drugem delu noči se bodo padavine v večjem delu države spet krepile. Prav tako se bo krepil severovzhodni veter. Po nižinah bo sneg v večjem delu države prehajal v dež.

Jutri bo oblačno s padavinami v večjem delu države. Na jugovzhodu in jugu države bo ponekod tudi močno snežilo.
Na skrajnem severovzhodu države in ob morju bo padavin zelo malo.
Po nižinah bo v glavnem deževalo razen na območju Dolenjske bo ponekod snežilo do nižin večji del dneva. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem močna burja.

Veter bo najmočnejši v jutranjem in dopoldanskem času. V višjih legah bo veter ponekod gradil snežne zamete!
Na Primorskem bodo na izpostavljenih delih sunki burje dosegali hitrosti med 120 in 150 km/h, drugod po državi predvsem v višjih legah pa lahko sunki severovzhodnega vetra prehodno dosegajo hitrosti okoli 70 km/h!

Predvsem na območjih (severni del Ljubljanske kotline, območje pod Karavankami, večji del Savinjske regije) kjer bo zaradi okrepljenega severovzhodnega vetra prišlo do izrazitega spuščanja zračne mase iz gorskih pobočij in ob tem fenskega efekta ozračja, se bo meja sneženje lahko vsaj prehodno dvignila celo nad 800 m nadmorske višine. Drugod po državi bo meja sneženja čez dan v glavnem na okoli 600 m nadmorske višine ob močnejših padavinah pa lahko tudi nižje. 

❄️ Na Dolenjskem, na območju Novega mesta pa bo severovzhodni veter zaradi same lege novomeške kotline v objemu Kočevskega Roga in Gorjancev povzročal ravno nasprotni učinek. Tam se bo na privetrni strani orografski efekt proženja padavin ob močnem toku vlažnega zraka še posebej izrazil. V sami novomeški kotlini pa bo zaradi intenzivnih padavin ostalo ozračje dovolj ohlajeno, da bo (močneje) snežilo do nižin oz. bo prišlo do pojava znižane meje sneženja ZMS.❄️

❄️❄️ Do jutri zvečer bo v višjih legah ponekod zapadlo kar precej novega snega zlasti na jugu in jugovzhodu države ter na območju Pohorja. Na Kočevskem in Notranjskem ter v višjih predelih Pohorja bo večinoma zapadlo od 40 do 60 cm novega snega.
Drugod po državi nad okoli 700 metri nadmorske višine bo zapadlo večinoma od 10 do 30 cm novega snega, nižje pa večinoma manj kot 10 cm.
Po nižinah se novih centimetrov snega ne pričakuje razen že omenjene izjeme novomeške kotline kjer bo lahko do jutri zvečer zapadlo od 10 do 25 cm snega. 

Zaradi pričakovane izjemno dinamične situacije zaradi vetra in intenzivnosti padavin nad razgibanim terenom Slovenije se že na razmeroma majhnih razdaljah pričakuje velika razlika v količini padavin in zasneženosti krajev.

Padavine se bodo pojavljale tudi še v noči na torek in verjetno vsaj deloma še v prvem delu torkovega dne. V nižjih predelih države bo deževalo.

Robert Sitar – Ciklon.si

[GeoSlovenija]

[komar]

Diplomska naloga Visoka snežna odeja v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=111119&lang=slv

Prvo kapo dol zgornji diplomski nalogi, res nazorno prikazano.

Če primerjam ARSO analize dogodkov zdaj, bom pa rekel nič ne pride blizu analizi tej spodnji raziskavi in obrazložitvi dogodka iz februarja 1952. Kapo dol takšnih razlag ni več.  

https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_0301_221-251.pdf&ved=2ahUKEwi9s5CTyMD8AhVJiIsKHfRjCPYQFnoECDAQAQ&usg=AOvVaw08O5X_xRsKRL5EK_IO_cnR

Ce vam ne dela link, napišite sneg leta 1952 v google in bo zanesljivo delalo.

Takole izgleda.

free image hosting site

Max 48-urna količina padavin s povratno dobo 100 let. Severna stran Pohorja, spodnja Dravska dolina odstopa od povprečja, kar se tiče SV konca Slovenije.

đ

Max izmerjena višina snega.