STABILNA IN LABILNA ATMOSFERA

[dominikb]

V učbeniku za jadralne zmaje je zanimiva obrazložitev kdaj je atmosfera labilna ter kdaj stabilna.
stabilna: VERTIKALNI GRADIENT:0.7˙C/100m.
-800  STOP    -18.4˙C  Tukaj imamo primer ko je atmosfera stabilna.Ve
-700  -19˙C   -19.1˙C  rtikalni gradient je 0.7˙C/100m,vsredini je adia
-600  -20˙C   -19.8˙C  batni padec temperature pri dvigajočem zraku,
-500  -21˙C   -20.5˙C  temperature so pozitivne.Spodaj se na primer
-400 - 22˙C   -21.2˙C  balon zraka segreje na 26˙C in se ohlaja po
-300  -23˙C   -21.6˙C  suhi adiabati dokler na višini okoli 700m tempe
-200  -24˙C   -22.6˙C  ratura dvigajočega zraka ne doseže temperaturo
-100  -25˙C   -23.3˙C  okolice to pomeni da postane hladnejši kot okol
-0      -26˙C   -24˙C   iški zrak, kar zavre vse procese.To je stabilno.
Poskusimo še ugotoviti gdaj je zrak pogojno labilen.Na še opozorim da se
zrak po suhi adibati ohlaja za 1˙C/100m.

-900
-800  -19˙C  18.4˙C
-700  -19.5˙C  19.1˙C
-600  -20˙C  19.8˙C Nivo kondenzacije. Tukaj se vidi da se do nivoja kond
-500  -21˙C  20.5˙C  enzacije ki je pri 20˙C in na višini 600m zrak dviga
-400  -22˙C  21.2˙C po suhi adiabati od nivoja kondenzacije pa se ohlaja
-300  -23˙C  21.9˙C le za 0.5˙C/100m zaradi latentne toplote tako da je
-200  -24˙C  22.6˙C adiabatni balon zopet zmeraj bolj toplejši od okolice
-100  -25˙C  23.3˙C in zaradi vzgona ga pospeši kvišku.Na 600m je razlika
-0m   -26˙C  -24˙C   0.2˙C,na 700m 0.4˙C na 800m 0.6˙C. kar povzroči
labilnost zraka in s tem tudi neviht. Vertikalni gradient je še zmerom 0.7˙C in ga moramo ločiti od adiabate. Če pa je večji vertikalni gradient pa
postane atmosfera še bolj labilna kar bom tudi prikazal.   l.p