Najhujše poplave v Sloveniji v prejšnjem stoletju:
http://forum.zevs.si/index.php?topic=3281.0https://www.rtvslo.si/svet/evropa/delo-po-poplavah-v-belgiji-tudi-po-dveh-letih-se-ni-koncano/678262https://www.24ur.com/novice/slovenija/ste-prepricani-da-ne-zivite-na-poplavnih-obmocjih.htmlhttps://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/neurja-in-poplave-v-avgustu-1940-leto-brez-pravega-poletja/677982Gradaščica je na najbolj izpostavljenem odseku danes začasno spet poplavila glavno cesto.
Ljubljana je imela srečo da so pred nedavnim porušili most čez Mali graben na Opakarski zaradi širjenja struge. Dobrih 150m3/s namreč tja spodaj ne bi šlo in bi začela se voda nabirati in razlivati vstran. Tudi pod ostanki mostu v Murglah se je voda komaj stlačila. Še težje se je stlačila pod most za pešce, ki je očitno tudi planiran za rušenje.
Voda je zalila vrtičke na Cesti dveh cesarjev, par objektov in kak avto, kjer struga ni dokončana, cesto na dveh odsekih, na Jamovi z jezikom segala na del parkirišča, prišla do hiš na meji z Dobrovsko občino ob strugi Horjulščice. Pri teniških igriščih na Dolgem mostu je bilo konkretno pod vodo. Dosegla je tudi Cesto na Ključ in se začela prebliževati hišam na Kozarjah. Tudi na Vrhovcih je bilo nekaj objektov silno blizu. Očitno bo nova poplavna ureditev prenesla vsaj 170m3/s v Trnovem, Murlah in Dolgem mostu a zelo težko je najti šibke točke, kjer bo morda vodi uspelo že prej najti stranske poti.
Na Dobrovi se je Gradaščica razlila na široko prek travnikov da ne govorim gorvodno.
Vseeno pa ugotavljam da so bile posledice na Božni in Gradaščici malenkost manjše kot v letu 2010 in 2014. Delno seveda zaradi dvignjene nove ceste ter preureditve strug, deloma pa morda tudi ker je bila morda za odtenek manjša voda. Na Bokalcih je tokrat dosegla 229cm oz. 157m3/s kar je največ po letu 2014. (mal čudno da potem 285cm 185m3/s). 
Leta 2014 je šlo do 285cm in leta 2010 do 293cm. Predvidevam da bo po končanem urejanju Malega grabna v LJ Ljubljana varna vsaj nekje do 260cm ali več na merilnem mestu v Bokalcih. Vsaj če jih bo uspelo najti vse šibke točke in odstraniti stare mostove, ki ne prenašajo nižjih pretokov.
Manjko vode se najbolj pozna na Horjulščici, ki v času viška na Gradaščici sploh ni bila velika. Hidrološka postaja kaže drugače, ker se je pred merilnim mestom voda iz Gradaščice prelila v strugo Horjulščice. Je pa Horjulščica začela poplavljati kasneje.
Toliko iz naših koncev.
Mura je v zgornjem toku po SLoveniji pričela hitreje upadati šele v drugi polovici noči, ekstremen vodostaj je torej ohranjala skoraj 3 dni. Mura je v Murskem Središću dosegla izjemnih 543cm, tudi tukaj je rekord potolčen za 10cm. Tudi na Hrvaškem je Mura silovito poplavljala.
Po trenutno zbranih podatkih je ta katastrofalna vodna ujma terjala kar 6 smrtnih žrtev.
V petek voda odnesla starejšo žensko na območju Kamnika.
Bohinjski gorski reševalci so dva pogrešana nizozemska planinca našli mrtva pod Malim draškim vrhom. Po prvih informacijah policije bi bila lahko njuna smrt povezana z udarom strele.
Starejšega moškega, ki je živel na obrežju Save na območju Tomačevega, našli mrtvega nekaj sto metrov od svojega doma.
V jami greznice na območju Most pri Komendi našli mrtvega človeka. Po navedbah portala Kamnik.info gre za moškega, ki naj bi umrl med odpravljanjem posledic poplav. Po do zdaj zbranih obvestilih je v nedeljo dopoldne pri opravljanju del padel v jamo z odprtim jaškom.
Poplave so terjale še šesto smrtno žrtev. V narasli Temenici v Mirni Peči so v nedeljo zvečer našli utopljenca, 35-letnega moškega z območja Mirne Peči.
V Avstriji je voda smrtno odnesla moškega, ki ga je ujela na kolesarski stezi.
Vir:
-
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/ob-savi-v-tomacevem-nasli-mrtvega-moskega-nasli-vseh-pet-pogresanih-nizozemcev/677196-
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-umrl-pri-odpravi-posledic-poplav/677304-
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/v-narasli-temenici-v-mirni-peci-nasli-35-letnega-utopljenca/677308Aktualno 202 (povezave do posnetkov oddaj na Valu 202):Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979129Na Prevaljah pomagajo tudi obiskovalci in turisti:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979121Struge: Vas, ki je postala otok:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979086Nejcu iz Trbiža danes rušijo hišo:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979081Medvode: Knjižnice ni zalilo zaradi protipoplavne gradnje:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979076Škofja Loka: Bilo je v trenutku:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979072Anita Ogulin: Ta trenutek so otroci odmaknjeni od otroštva:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979067Srečko Šestan o čustvih in povezanosti med ljudmi:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174979050Ujeta razdelila poln kombi kruha:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174978999O kontaminiranih vrtovih in vrtninah po poplavah:
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174978854
Pod okriljem ministrstva za okolje in prostor bo deloval svet za vode, ki ga bo vodil in koordiniral hidrolog Rok Fazarinc. Danes so se člani sveta sestali prvič, Fazarinc pa je na novinarski konferenci po srečanju dejal, da so glede rešitev zelo enotni. "Najprej je treba iskati začasne, potem pa dolgoročne rešitve, da bomo imeli v končni fazi večjo poplavno varnost, kot jo imamo danes," je poudaril Fazarinc.
Na novinarski konferenci po srečanju novoustanovljenega sveta za vode sta poleg Fazarinca sodelovala pristojni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter direktorica direkcije za vode Neža Kodre.
V svetu za vode sodelujejo tudi Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Jožef Toman z ljubljanske biotehniške fakultete, Barbara Šenčur Curk in Mihael Brenčič z naravoslovnotehniške fakultete, nekdanji minister za okolje Pavel Gantar, hidrologinja Lidija Globevnik, Nataša Sovič z agencije za okolje, Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo ter Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije.
Minister Uroš Brežan je poudaril, da je stroka enotna in da želi sodelovati. Spomnil je, da se je vlada po katastrofalnih poplavah že odzvala s sprejetjem novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ta je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz novele sistemskega zakona in iz prvih interventnih ukrepov. "V tem trenutku se kot vlada ukvarjamo s pripravo drugega interventnega zakona, ki ga bomo sprejemali na seji vlade v četrtek in ga potem posredovali v proceduro v DZ," je napovedal.
Še bolj pomembna bo po ministrovih napovedih sistemska sprememba oz. zakon o obnovi, o čemer so razpravljali tudi na današnji seji sveta.
Fazarinc: Težave lahko povzroči že bistveno manjše deževje, kot je bilo začetek avgusta
Tudi Fazarinc je dejal, da so v svetu glede rešitev zelo enotni. Po njegovih besedah je najprej treba iskati začasne, potem pa dolgoročne rešitve, da bo poplavna varnost večja kot danes. "Ključno je nekaj stvari - treba je povečati odpornost in se prilagoditi podnebnim spremembam, morda tudi takšnim ekstremnim pojavom, katerih obseg je bistveno večji od pričakovanj," je med drugim dejal hidrolog.
Komentiral je tudi trenutno stanje na poplavljenih območjih, ki po njegovih besedah še zdaleč niso varna. "Težave lahko povzroči že bistveno manjše deževje, kot je bilo začetek avgusta. Struge še zdaleč niso očiščene," je dejal Fazarinc. Bolj kot glavne struge pa so po njegovih besedah problematični pritoki.
Fazarinc je spregovoril tudi o kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za povečanje poplavne varnosti. Trenutno poteka izvajanje sanacije nasipov, odstranjevanje zarasti in popravila mostov. Fazarinc je poudaril, da je do jesenskega deževja treba struge nujno očistiti.
Kodretova: Če bomo zdaj delovali ad hoc, se nam škoda lahko hitro ponovi
Po besedah direktorice direkcije za vode Neže Kodre so trenutno v fazi popisa škode in osnovnih intervencij. "Resne sanacije ne more biti čez noč. Rešitve morajo biti, celovite in premišljene, na nivoju celotnih porečij. Če bomo zdaj delovali ad hoc, se nam škoda lahko hitro ponovi," je pojasnila Kodretova.
Vir:
https://siol.net/novice/slovenija/novi-svet-za-vode-o-ukrepih-za-boljso-poplavno-varnost-613749
Vreme