naslednje »

[komar]

Astronomsko dogajanje v letu 2023: Prihaja komet, dobro bodo vidni tudi največji meteorski roji

Leto 2023 bo prineslo precej zanimivih astronomskih pojavov, so sporočili z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Že na začetku leta bomo lahko opazovali komet C/2023 E3 (ZTF).

Komet C/2023 E3 (ZTF) bo najsvetlejši januarja in februarja, medtem ko se bo Zemlji najbolj približal 2. februarja. A ker je svetle komete zelo težko napovedati, na fakulteti opozarjajo, da se skozi leto lahko prikaže še kakšen, tako kot se je leta 2020 nepredvideno pojavil komet Neowise.

Meteorski roji v bližini mlaja

V nasprotju s preteklimi leti bodo v 2023 boljše možnosti za opazovanje največjih meteorskih rojev. Najmočnejša meteorska roja, Perzeidov in Geminidov, bosta zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja. Prvega bo mogoče opazovati poleti z vrhuncem v noči z 12. na 13. avgust, ko bo mogoče našteti do 75 meteorjev na uro, drugi pa bo vrhunec dosegel v noči s 14. na 15. december s kar 150 utrinki na uro.

Pri nas ne bo vidnega luninega ali sončnega mrka

Žal v prihodnjem letu iz naših krajev ne bo viden noben lunin ali sončni mrk. Večjo srečo bodo imeli v Ameriki, kjer bo 14. oktobra viden kolobarjasti sončni mrk. Tega vidimo, ko Luna zaradi prevelike oddaljenosti ne uspe prekriti celotnega Sonca, mrk pa se pokaže kot ognjeni prstan na nebu.

Drugi sončni mrk v letu 2023 bodo lahko videli v Indoneziji in Avstraliji 20. aprila. Ta mrk bo nekaj prav posebnega, saj bo v Avstraliji viden kot popoln, v Indoneziji pa kot kolobarjast mrk, kar se po besedah strokovnjakov s fakultete zgodi le enkrat na deset let.

Zvezda Betelgeza bo za nekaj sekund izginila iz neba

Najbolj nenavaden astronomski dogodek v prihodnjem letu bo 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgeza v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda bo zato za nekaj sekund navidezno povsem izginila z nočnega neba. Podobno kot pri sončnih mrkih bo pojav viden le v majhnem delu sveta, v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske ter na jugu Floride. Zaradi majhnosti asteroidov se podoben dogodek v povprečju zgodi le enkrat na približno deset let.

Konjunkcija Marsa, Venere in Lune se bo zgodila 22. junija zvečer. Takrat si bodo vsi trije objekti zelo blizu na nebu in bodo dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41.

Leto 2023 bo postreglo tudi z obletnicama dveh pomembnih astronomov. Minilo bo 50 let od smrti nizozemskega astronoma Gerarda Petra Kuiperja, ki je predlagal, da nekateri pritlikavi planeti in kometi izvirajo iz pasu za Neptunovo orbito. Pred 150 leti pa se je rodil nemški fizik in astronom Karl Schwarzschild, ki je prvi našel točne rešitve Einsteinovih enačb splošne relativnosti za črno luknjo.

Opazovanje astronomskih dogodkov v observatoriju na ljubljanskem Golovcu

Opazovanje zanimivejših astronomskih dogodkov organizirajo tudi na Astronomskem observatoriju na Golovcu. Astronomske navdušence vabijo na dneve odprtih vrat na observatoriju, ki potekajo ob vsaki menjavi letnih časov. Prav tako na observatoriju potekajo tudi mesečna predavanja o aktualnih astronomskih temah, ki jim sledi opazovanje s teleskopi.

Vir: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/astronomsko-dogajanje-v-letu-2023-prihaja-komet-dobro-bodo-vidni-tudi-najvecji-meteorski-roji/652797

[komar]

Prelet zelenkastega kometa bomo lahko občudovali tudi s prostim očesom

V isti komet pred 50.000 leti zrli neandertalci

Čez nekaj tednov bo komet C/2022 E3 (ZTF) preletel Zemljo in Sonce, pri čemer bo viden tudi s prostim očesom. Komet iz ledu in prahu bo na severni polobli najbolje viden v zadnjem tednu januarja, ko bo prehajal med ozvezdjema Veliki in Mali medved.

Komet bo mogoče opaziti z dobrim daljnogledom, če nebo ne bo presvetlo, pa tudi s prostim očesom. Najboljši termini za opazovanje so 21. in 22. januar ter 10. februar.

Komet z zelenkasto avro so astronomi v kalifornijskem observatoriju Palomar prvič opazili marca lani, ko je letel mimo Jupitra. Kometu, ki so ga opazili s programom Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje, so nadeli znanstveno ime C/2022 E3 (ZTF).

Soncu se bo komet predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Komet bo mogoče opaziti z dobrim daljnogledom, verjetno pa tudi s prostim očesom, če nebo ne bo preveč osvetljeno.

Znanstveniki so izračunali, da je komet nazadnje preletel Zemljo pred približno 50.000 leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o poletu kometa znašal njegov obhodni čas. Pred današnjimi ljudmi so ga tako imeli priložnost videti le bodisi neandertalci ali pa zelo zgodnji predstavniki vrste homo sapiens, ugotavlja astronomski portal Space.com.

Komet je sestavljen iz ledu in prahu ter ima zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je pojasnil Nicolas Biver, astrofizik na pariškem observatoriju.

Komet je tako precej manjši od NEOWISE, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer.

V nasprotju s prejšnjimi kometi se bo najnovejši vesoljski obiskovalec bolj približal Zemlji, kar "lahko nadomesti dejstvo, da ni zelo velik", je dejal Biver. Kljub temu komet Zemlji ne predstavlja nevarnosti, saj bo najmanjša razdalja kometa do našega planeta skoraj 43 milijonov kilometrov, so še zapisali na portalu Space.com.

Najboljše priložnosti za iskanje kometa 21. januarja in 10. februarja

Čeprav bo komet najsvetlejši, ko bo na začetku februarja letel najbližje Zemlji, ga bo zaradi polne lune morda težko opaziti. Vendar po mnenju Bivra mlaj med koncem tedna med 21. in 22. januarjem ponuja dobro priložnost za opazovalce zvezd, komet pa "nas lahko prijetno preseneti in bo dvakrat svetlejši od pričakovanega".

Še ena priložnost za iskanje kometa na nebu bo 10. februarja, ko bo letel blizu Marsa. Zaradi narave svoje orbite bo nato zapustil naš sončni sistem in zelo verjetno nikoli več ne bo vstopil vanj.



Vir: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/prelet-zelenkastega-kometa-bomo-lahko-obcudovali-tudi-s-prostim-ocesom/653531