Na viruse vpliva vreme in kot nekateri vemo je virusov kar nekaj vrst, kateri se širijo na veliko načinov. Primer trenutnega COVID-a 19 se ta širi skozi dihalne kapljice, ki se sproščajo, ko okuženi človek kašlja ali kiha. Kapljice se pod določenimi pogoji pogosteje razširijo. Vemo, da so kapljice stabilnejše v ozračju, ko je zrak hladen in suh in takrat, ko je zrak vlažen in topel kapljice hitreje padejo na tla, zaradi česar je prenos težji.
Več na to temo v spodnjih nekaj besedah.
Kratek povzetek študij vpliva vremena na COVID-a 19:
Profesor medicine iz univerze Maryland Mohammad M. Sajadi je pred dnevi s kolegi objavil raziskavo, ki povezuje vremenske razmere in kraje z visoko nalezljivostjo novega koronavirusa. Raziskovalci so opazili, da kraje z visoko nalezljivostjo povezujejo zelo podobne geografske in vremenske razmere.
Na fotografiji je prikazana povprečna temperatura na višini 1000hPa ploskve, ki ustreza približno 100 m nadmorske višine.Na teh točkah so tudi največja žarišča oziroma izbruhi tega virusa.
Vir: Univerza Maryland
- vlaga je v odstotkih Na podlagi tega predvidevajo, katera mesta bi bila lahko v prihodnje izpostavljena večji nalezljivosti, v poročilu so navedli London, Manchester, Berlin, Prago, Hamburg, Vancouver, New York, Varšavo, Glasgow, Kijev in St. Louis.
Daleč največ okužb je bilo res v krajih, kjer je bila zima, a tudi v krajih s poletjem niso imuni na novi koronavirus.
V Avstraliji imajo še poletje, povprečna temperatura je še vedno višja od 20 stopinj Celzija, a tudi tam spodaj se je začela rast števila okuženih. V petek je bilo tam novookuženih 43 ljudi, zato se je skupna številka povzpela na 199.
Podobna situacija je bila leta 2003, takratni virus SARS se ni končal zaradi toplejšega vremena, to bi naj bil mit. Virus je bil ustavljen predvsem zaradi zdravstvenih intervencij na Kitajskem, Hongkongu, Vietnamu, Tajskem, Kanadi in drugje. Takrat so okužene izolirali, enako je veljalo za njihove stike, socialno druženje je bilo omejeno. To je delovalo tudi zato, ker so okuženi močno zboleli, zato so bili hitro v karanteni, niso veliko prispevali k širjenju virusa," je profesor zapisal na univerzitetni strani.
Vsekakor ima okolje in vreme pomemben vpliv.
Lipsitch je prepričan, da v resnici na hitrost širjenja virusov na splošno vpliva več dejavnikov, vreme in podnebje je gotovo med njimi. Za sezonsko gripo velja spoznanje o pozitivnem vplivu toplega vremena na zmanjšanje hitrosti širjenja, a hkrati opozarja, da obstaja preprosto premalo zanesljivih raziskav, ki bi potegnila jasno vzporednico med gripo in novim koronavirusom.
Pri prenašanju virusov so poleg vremena pomembni vsaj še trije dejavniki, med katerimi je gotovo pomembno človeško obnašanje. Ljudje se pozimi precej več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer kroženje zraka ni idealno urejeno, vsak človek ima na voljo manj osebnega prostora kot to velja za poletje, ko smo lahko več na prostem. Naslednji pomemben vidik (ki se v resnici spet navezuje na vreme) je imunski sistem. Lipsitch v istem zapisu namreč našteva nekatere raziskave, ki kažejo, da človeški imunski sistem pozimi oslabi do te mere, da je bolj ranljiv za okužbe kot poleti. Pomembna pa je tudi nalezljivost, zdi se, da je bil ta dejavnik pri novem koronavirusu še najbolj podcenjen. Vir: rtvslo.si
Povzetek in priredba: Thor
Sklep Lipsitch-a:
"Vse to me vodi k zaključku, da se novi virusi lahko tako širijo tudi v času, ko v teoriji za to ni primerna sezona." Največji problem je torej, da je virus SARS-CoV-2 povsem nov virus in znanstveniki potrebujejo nove raziskave, ki bi lahko natančneje napovedale njegov razvoj in šibke točke.
In še sklep Amesh-a Adalj-e:
COVID-19 je bolj naklonjen sezonskemu mrazu in do tretjine pogostih prehladov povzročajo koronavirusi.
Lp! Thor
Znanost in reportaže