Jutranja Furlanija, večerna Istra, vmes pa veliko prometa 02.08.2019

(1/2) > >>

paradolf:
Tole sem želel predstaviti tudi tule, a nekako doslej nisem našel časa.

Ta dan se mi zdi je Estofex izdal lvl2. V nočnem času nas je prešel večji sistem, ki ga modeli niso zaznali, tako da je bilo vprašanje kaj se bo dejansko dogajalo v nadaljevanju.
Po modelih se je nekako kazalo naj bi v jutranjem času nevihtna linija dosegla Furlanijo in v dopoldanskem času napredovala čez Slovenijo. Proti večeru pa naj bi od zahoda čez Jadran prečkala še ena linija, katero naj bi spremljal tudi močan veter.

Ker sem imel tiste dni dopust, seveda nisem smel izpustiti tega dogajanja. Matic je imel službo zjutraj, Dejan popoldan, Amadej pa nočno, tako da nisem mogel računati na družbo. Plan je bil že zgodaj iti proti Primorski.

Zjutraj opazujem radar in že vidim kaj se dogaja na zahodu. Severozahodno od Benetk je že bila dejavna supercelična nevihta, ki je stresala zelo debelo točo. Pred odhodom se javi še Amadej, da je zaključil s službo in bi se mi rad pridružil. Zmeniva se v Vodicah, čeprav je že kazalo da bo šlo na tesno s časom.
Na koncu se je izšlo tako da je Amadej prišel v Vodice z oteklino na očesu, saj mu je padlo nekaj v oko. Zaradi tega se je odločil da raje ne bo tvegal in bo zaradi bolečin ostal doma. Res škoda   :shrug:

Tako grem na pot sam. Nekako na sredi poti se celica že pojavi na radarju. Izgleda brutalno. Tail end Charlie supercelična nevihta na spodnjem delu linije že prečka severno od Benetk.


Kalkuliram kje bi jo lahko prestregel, oziroma kako daleč proti zahodu bom lahko prišel. V mislih imam delo na AC zahodno od Palmanove. Koliko je tam zastojev, bom lahko šel pred njo ne da bi me nabila.... Polno stvari ki se ti porajajo medtem ko voziš in jo spremljaš na radarju. Vsekakor je za take svari bolje da imaš še nekoga zraven. Vse je nekako lažje. Če pa si sam je edino dobra stvar ki pa ni nujno da je dobra ta, da si popolnoma neodvisen od drugih in so odločitve tvoje, s tem pa tudi posledice odločitev.

Ko pridem čez mejo, vidim da celica pričenja slabeti. Vseeno se odločim za nekoliko bolj konzervativno taktiko in ostanem pred območjem del na avtocesti. Ac zapustim zahodno od Monfalcona in se po lokalnih cestah premaknem zahodno od letališča Ronchi kjer imam še nekaj časa za iskanje primernega prostora za fotografiranje. Najdem dokaj solidni travnik s pogledom proti zahodu in nato počakam kaj bo prišlo naproti.

Oblačnost proti zahodu ne izgleda obetavno. Dokaj enakomerna sivina z oblačno bazo zelo visoko. Tudi vetra ni popolnoma nič. Realno pričakujem torej dvignjen shelf, upanje pa vedno tli za kaj več  :)
Radar predenj sem jo zagledal v živo. Vsekakor močno oslabljena zadeva.


Zaslišim prve grome, ampak so bili res relativno redki, pa še to ni šlo za udare v tla. V parih minutah se pokažejo prvi obrisi. Sprva se je videla le ena bela črta, ki je ločevala zgornji in spodnji del. Nato pa so se hitro začele kazati tudi ostale črte številnih striacij mogočnega shelf clouda. Sprva je kazalo da bo res dvignjen (elevated), a se je kmalu izkazalo da temu ne bo tako.


Pokazal se je tudi spodnji del  :D


In z njegovim približevanjem je postajalo samo še bolje. Vedno več vidnih striacij, ki so bile vedno bolj izrazite. Vsekakor eden od mojih top 5 shelf cloudov odkar lovim nevihte  :praise: Prožilec na fotoaparatu je pel da je bilo veselje, jaz pa sem ga lahko občudoval kako se mi bliža. Kljub temu da je izgubljal konvektivno podporo, je imel še dovolj zagona, da je ohranjal strukturo. Zahodneje je bil vsekakor še bolj lep in kompakten ampak "who cares".








Vsak ki ima za hobi lov na nevihte verjamem, da si želi občudovati tak prizor pred seboj. Prav zaradi tega, so lovi na nevihte tako zanimivi ker ponudijo v danem trenutku tisto kar si želel videti in po kar si prišel iskat kilometre stran od doma. Trud je poplačan in vsi neuspešni lovi imajo zato manj grenak priokus. Vsakemu ki se s tem ukvarja, želim doživeti take stvari na nebu.







Fotografirano z 10 mm, kar pomeni da je bil praktično že nad mano.


Hitro se odpeljem proti vzhodu. Ac dosežem ravno ko me zadanejo prve kaplje. Tukaj sem verjetno naredil napako, saj bi se moral odpeljati v smeri Gorice, a nisem mogel vedeti da bo južni del tako oslabel. Nekaj časa ga še spremljam v ogledalih, nato pa sem že preveč južno da bi imel še dober pogled za kako fotko. Tudi teren tam je več ali manj nemogoč za fotografiranje.
Pred to linijo se začnejo prožit plohe, in struktura se postopno izgubi in razpade.

Na naši strani meje se ustavim in razmišljam kako naprej. Sistem je neorganiziran ko prehaja hribovit del in tudi v okolici Lj se že prožijo prve plohe in nevihte ki gredo v cluster. V tistem trenutku se odločim da ostanem na Primorskem. Seveda me vreme demantira in ravno nad Lj se sistem spet začne organizirati. Odločim se da grem proti Lj in morda prehitim sistem nekje na Štajerskem. Nekaj časa ga lepo pičim, nato pa pred Postojno padem v zastoj. Bentim nad kolono in razloga za zastoj ki ga seveda ni. Pač klasična reakcija elastike. Eden malo stopi na zavoro in čez nekaj sto metrov se mora nekdo zaradi tega že ustaviti. Stali smo ene 10 minut, nato promet spet steče a ne gre hitro. Še imam upanje.
Vidim da se sestavlja supercelica vzhodno od Ljubljane in ima smer proti Dolenjski. Štajersko odpišem in nekako zračunam da mi jo uspe še prestreči v okolici Krškega.

Seveda se krepko motim. Nov zastoj me doleti pri Lomu in nato še en pri Vrhniškem klancu. Takrat odneham in grem na Vrniki dol in v Merkatorja nekaj kupit za pojest.
Pregledam novejše zagone modelov, ki še vztrajajo z linijo pozno popoldan čez severni Jadran. Tako se počasi odpeljem nazaj na Primorsko. Spotoma me občasno perejo plohe in nevihte a brez nekih struktur.
Ustavim se na Socerbu in v miru pojem kar sem kupil. Popoldan grem čez mejo, kjer na presenečenje ni nekih kolon. Ustavim se v Savudriji, kjer si ogledam kamp, v katerega smo šli čez dva dni z družino.

Nato se slišim z Amadejem in Maticem, ki mi prihajata delat družbo v Istro. Nebo se pričenja oblačiti in pri Lovrenčici nad morjem nastaneta dve mini nevihti iz nekih čudnih "undulatus looklike"  oblakov.
Na drugi strani morja se pričenja formirati linija. Vidm da bo treba v smeri Pule. Kar naenkrat se mi prične muditi. Do Ac se mi vleče kot jara kače. Spredaj vozi nek star Fiatov kamper z Italijansko posadko, za njim pa še par osebnih avtomobilov, ki ne kažejo neke volje da ga prehite. Že letijo prve kletvice čez Italijana  :icon_mrgreen:
Končno pridem na Ac in radar že kaže linijo.


Zadeva res leti, jaz tudi, Amadej in Matic za mano pa še bolj  :icon_mrgreen:
Pri Puli se ne spomnim za nek dober prostor ob morju, časa je tako že zelo malo, tako da se odločim da grem proti Peroju, kjer imam markiran spot za fotografiranje. Amadej s svojo raketo in Maticem me že skoraj ujameta, tako da jih počakam dve minuti, nato pa gremo proti obali. Na poti se že vidijo obrisi nevihte in prve razelektritve. Ozke ceste in ljudje ki hitijo stran od obale z avtomobili pred nevihto upočasnjujejo naše napredovanje. Enkrat se povsem ustavimo. Spet nek kamper blokira cesto in nekaj maha  :icon_rolleyes:

Končno smo na obali. Whatttt....  :icon_eek: Kakšen pogled na shelf cloud z zelenimi odtenki  :praise:


Tole pa bo sedaj brutalno. Spomnim se poročanja štajerske ekipe lansko leto, ko so dobili podobno pošiljko preko morja in izmerili visoke hitrosti vetra.
Fotografiramo kar nam ponuja obzorje in ja, imelo je veliko ponuditi ta hip.  :drool:  Zadnji obiskovalci plaže zapuščajo obalo, mi pa seveda ostajamo.
Shelf se približuje in struktura je res neverjetna.






V tem trenutku smo opazili kako gladina vode narašča in morje mi skoraj zalije nahrbtnik s fotoaparatom čeprav še ni bilo vetra in tudi morje je bilo še mirno. V nadaljevanju je sledil padec gladine morja pod višino ob našem prihodu. Kot pred kakšnim cunamijem. To še nikoli nisem opazil doslej.

Shelf nas že skoraj doseže in struktura striacij in barva je res impresivna.




Sedaj se pojavi veter in nad morjem začne šumeti. Je pa bilo presenetljivo malo razelektritev, pa še te so bile v glavnem le CC.
Kompaktni shelf nad našimi glavami  :icon_eek:


Od tu naprej fotografiranje ni imelo več nobenega smisla. Veter je bil že premočan v kombinaciji z rahlim dežjem na začetku. Umaknemo se od obale nekaj metrov stran in pa tudi stran od ležalnikov, dreves, oglasnih tabel in ostalega "pohištva" na obali. Kdo ve kako bo veter res močan in kaj bo vse neslo po zraku. Toče nismo pričakovali in jo res tudi ni bilo.
Je pa bil veter močan, a vseeno manj kot smo pričakovali ...na srečo. Ocenjujemo da ni pihnilo več kot 100 km/h.
Je pa bil res močan naliv. Na cesti je nastalo jezero, voda je vrela iz jaškov. Pokrov jaška je dobesedno prestavilo stran in res sreča da ni kdo od voznikov zapeljal v jašek.

Počakali smo kake pol ure da se je stanje nekoliko umirilo, nato pa smo šli ob obali malo pogledat valove in "pohištvo". Razen enega kanuja ki ga je odpihnilo v grmovje ni bilo nič posebnega. Omenim naj le za pest debelo kamenje, ki ga je morje vrglo čez sprehajalno pot ob obali.

Nato se odpravimo domov. Vozimo v dežju, a smo veseli in zadovoljni z izkupičkom.

Lahko rečem da je bil tole moj najboljši lov te sezone, in vsekakor eden izmed najboljših doslej. Kljub skromni sezoni v celoti, ko sem kar nekajkrat delal ko se je dogajalo ali pa bil za kakšn nevihto prepozen, premalo pogumen (core punch) ali na napačnem mestu, bo tale dan odličen obliž na to sezono.

No, saj je še ni povsem konec.  ;)

Neurje123:
 :icon_wink:

chris93:
Pa kaj si ti ja nor, to pa so strukture. Odličen ulov!  :buttrock:

Thor:
 Paradalof, top fotke in čejs!! Hvala za tvoj trud,ter tudi Amadejev in Maticev, da smo lahko še ostali videli te izjemne redke prizore letošnje sezone :icon_wink: Sprašujem se kako je šele izgledal tisti vijola flek pred Ronchi-jem, verjetno noro... :zaba::praise:

kripelj:
Robi, izjemno!  :buttrock:
Dobiti dva taka shelfa v enem dnevu... Verjamem da ste uživali  :praise:

Z Matejem sva tisto celico, ki se je organizirala vzhodno od Ljubljane čakala pri Zagrebu, saj sam nisem imel časa za kak daljši lov. Kljub konkretnemu "đusu" z rosišči okoli 20 C in temperaturami blizu 30 C ter lepemu JV inflowu na tem območju, je celica pred prihodom na HR stran močno oslabela. Sklepala sva, da se je zgodilo, ker je prečkala območje na vzhodu, ki ga je manj kot uro pred tem prešel dokaj obsežen padavinski pas. Za nameček se nama je nazaj okrepila direktno nad glavo, vzhodno od Zagreba, midva pa sva zaradi gneče ostala brez zadovoljivih cestnih povezav, tako da naju je skoraj nabila in nisva imela druge, kot da poiščeva najbližjo bencinsko črpalko.

Navigacija

[0] Seznam sporočil

[#] Naslednja stran