Fenološka opazovanja (fenološki podatki pričajo, da podnebne spremembe vplivajo na rastlinski svet)
fenologija je veda o cikličnem pojavljanju bioloških dogodkov v rastlinskem svetu. Ti dogodki so olistanje spomladi, cvetenje, zorenje plodov, jesensko obarvanje in odpadanje listja. Fenološke dogodke poznamo tudi v živalskem svetu. Med najbolj prepoznavnimi so prvo oglašanje ptic, na primer kukavice spomladi in prilet ter odlet ptic selivk. V zadnjih dveh desetletjih je fenologija pritegnila precejšnje zanimanje javnosti, še posebno, odkar je postalo jasno, da se podnebje spreminja in, da bodo posledice opazne tudi na rastlinah...
Avtor: Ana Žust, Agencija RS za okolje
http://parktivolirozniksisenskihrib.si/uploads/files/VplivFenoloskipodatki_podnebne_-spremebe.pdfALI ZRELI PLODOVI ČRNEGA BEZGA ŠE NAZNANJAJO NASTOP ZGODNJE FENOLOŠKE JESENI?
Že dva ali tri tedne lahko opazujemo, da jagode črnega bezga že spreminjajo barvo. Najprej zelene barve, postajajo temno vijolične, skoraj črne. Ko dozorijo so mehke in sijoče. Tedaj postanejo slastne za številne ptice, zato fenološki opazovalci dobesedno tekmujemo z njimi, da jih prehitimo in še pravočasno ocenimo datum splošnega zorenja jagod preden, te skrivnostno izginejo. Črni bezeg je primerna rastlina za fenološka opazovanja. Razširjen je praktično po vsej Sloveniji, dobro uspeva na osončenih in senčnih legah, na globokih, humoznih, zmerno vlažnih in vlažnih rastiščih. V Sloveniji (fenološki monitoring ARSO) ga opazujemo že več kot 50 let. Zaradi splošne razširjenosti pa ga opazujejo tudi drugod po Evropi. Črni bezeg je ena od indikatorskih rastlin, s katerimi zamejujemo fenološke letne čase.
Spomladi črni bezeg med prvimi, že konec marca, požene lističe, meseca maja očara z bogatimi kobulastimi socvetji in naznanja začetek zgodnjega poletja, z zorečimi jagodami pa, vsaj praviloma sredi avgusta, naznanja nastop fenološke zgodnje jeseni oziroma to, da prava jesen ni več daleč. Na čas oziroma hitrost zorenja vplivajo poletne temperaturne razmere. Previsoke temperature ob zorenju mu niso po volji. Izsušujejo jagode, kar zlahka opazimo v urbanem okolju, še posebej na mestnih toplotnih otokih, kjer so temperature pogosto višje kot zunaj njih.
A glede na začetek zorenja, ki iz avgusta vse bolj sili v julij, kaže, da črni bezeg počasi, a zanesljivo izgublja pomen indikatorske rastline za nastop zgodnje jeseni. To poslanstvo so mu fenologi dodelili sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko še niso slutili, kako bodo podnebne spremembe vplivale na rastlinski svet. Fenološki podatki denimo kažejo, da v okolici Bohinjskega jezera plodovi črnega bezga dozorijo skoraj mesec dni prej kot pred petdesetimi leti. Podobno tudi drugod po Sloveniji.
Vir: ARSO VREME (Fb)
Vreme