Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoKakšno podnebje ima "Primorska Slovenija"
Strani: [1]
Natisni
Avtor Tema: Kakšno podnebje ima "Primorska Slovenija"  (Prebrano 1157 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
selicmiha
Altokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1993-05-02
Sporočila: 535


Lokacija: Štore, Prožinska vas

Email
« dne: 06. Februar 2018, 20:20:11 »

Lep pozdrav vsem skupaj,

že kar nekaj časa me muči vprašanje o podnebnem tipu "Primorske Slovenije", saj ga nikakor ne morem povsem dobro umestiti, sploh ker ima naziv "Primorska Slovenija" zelo široko območje, ki se med samo kar precej razlikuje. Na to temo je bilo napisanih kar nekaj člankov, je pa zanimivo poslušati različna mnenja in zato tudi odpiram temo.

Najprej predlagam, da se osredotočimo na pravo mediteransko podnebje in kaj pravijo uradne razlage:
- Poletja so suha, dolga in vroča, medtem ko so zime izrazito kratke, mile in deževne. Letno pade na teh območjih od 350 do 900 mm padavin, morda do 1000mm - osnova za laike, vir wikipedia.

Če gremo bolj podrobno, Koppenova klasifikacija (jo poznam kot študent geo.) pozna dva tipa mediteranskega podnebja, čeprav sem zasledil celo tretji tip (Csc):
- Csa
- Csb
- Csc

Opredelitev prve črke C pomeni, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in 18°C. Druga črka s pomeni suha poletja (najbolj suh mesec v povprečju manj kot 30mm padavin) in tretja črka pomeni:
- črka a: povp. temperatura najtoplejšega meseca nad 22°C
- črka b: povp. temperatura najtoplejšega meseca pod 22°C
- črka c: povp. temperatura najtoplejšega meseca nad 10°C - načeloma okoli 10-15°C

Seveda je treba upoštevati še dejstva, da ne glede na tri opredelitve, mora imeti mesec z največ padavinami povprečno vsaj 3x več padavin kot najbolj sušni + najbolj suh mesec ima v povprečju, kot že rečeno, manj kot 30mm padavin. Zakaj? Ravno razporeditev in količina padavin v prvi vrsti lahko loči mediteransko podnebje od oceanskega, ki ima padavine enakomerno razporejene, medtem ko so si temperature lahko razmeroma podobne, čeprav je amplituda pri mediteranskemu podnebju vseeno večja, sploh kadar govorimo o tipu Csa, kar pa ne moremo trditi za tip Csc. Na ta način se rastlinstvo pravih mediteranskih dežel močno razlikuje od oceanskega, ki ima čez celo leto dovolj padavin.

Kakor koli, klasifikacija pri nas po Koppenu v celoti ne pije vode:

Za submediteransko podnebje je Darko Ogrin v članku "Podnebni tipi v Sloveniji", str. 45 zapisal:
- Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 0 °C. - OK
- Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 20 °C. - OK
- Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih. - OK
- Submediteranski padavinski režim - prvi problem

Submediteransko podnebje je razdelil še na dva dela:
1.1 Obalno podnebje:
- Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 4 °C. - OK
- Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 22 °C. - OK, se pravi povsem pašemo v tip Csa, ampak:

- Povprečna letna količina padavin 1000 do 1200 mm, prejmejo jih tudi poletni meseci - problem

Logika glede temperatur je torej jasna, sodimo v območje Csa, a kaj, ko se zalomi pri padavinah, ki jih je nekoliko več, tudi njihova razporeditev.

1.2 Zaledno submediteransko podnebje stvar dodatno komplicira:
- Povprečna temperatura najhladnejšega meseca med 0 in 4 °C. - OK
- Povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 20 in 22 °C. - OK, sodi v tip Csb
- Povprečna letna količina padavin 1200 do 1700 mm - problem, padavine tudi poleti

Če pogledamo oceansko podnebje je stvar sledeča:
- povpr. temperatura najhladnejšega meseca nad 0°C - enako kot pri nas
- povpr. temperatura najtoplejšega meseca pod 22°C - enako kot pri nas
- ni sušne dobe, količina padavin je razporejena čez celo leto, povpreč. Količina padavin pa več kot 1000mm letno.

Če primerjamo zaledno submediteransko z oceanskim, vidimo razliko samo v razporeditvi padavin, količina ustreza vsemu ostalemu.

Temperaturno gledano, bi naše podnebje povsem sodilo v mediteransko podnebje, to pa ne moremo trditi pri padavinah, saj je teh precej več, hkrati pa jih je kar nekaj tudi poleti, še posebej v zalednem delu. Klimogramov Nove Gorice, Portoroža in Bovca ne bom lepil, ker jih lahko najdemo, pa še nerodno je lepit na te forume, je pa iz njih razvidno, da padavine niso pravilno razporejene in ima zato rastlinstvo čez leto dovolj zalog vode - iz tega razloga imamo listopadne gozdove, sicer nižjih rasti, kar je značilnost oceanskega podnebja in ne podnebja oljke. Sicer pa zaradi mediteranskega vpliva pač danes takšen gozd izpodriva sajenje iglavcev, torej borov, cipres, drugega okrasnega grmovja.

Mnenja? Cheesy




Prijavljen

Zgodovina sprememb...
Mendos
Cirus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 3


« Odgovori #1 dne: 06. Februar 2018, 21:35:09 »

Zdravo,

po mojem mnenju so podnebne klasifikacije, sploh "globalne" kot je Köppenova preveč površne, da bi z njimi lahko opisal vse "nianse" prehajanja (sub)mediteranskega podnebja od obale poti gorskemu in zmernemu celinskemu v notranjosti. Ravno zato, ker v Sloveniji nimamo "pravega" mediteranskega podnebja, se je uveljavil izraz "zmerno sredozemsko" (submediteransko) podnebje ter "obsredozemske" pokrajine.

Značilnosti:
- povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0°C
- povprečna temperatura najtoplejšega meseca je nad 20°C
- višje predvsem jesenske in zimske temperature (v primerjavi z notranjostjo)
- padavine od 1000 (obala) do 1700 mm (notranjost)
- zmerno sredozemski padavinski režim (višek jeseni, ne pozimi)
- delimo lahko na obalno in zaledno (podtipa), kot si že sam omenil  Smiley

Kar se tiče rastlinstva so poleg podnebja pomembni še drugi dejavniki oz. vplivi, predvsem tla - v obalnem delu imamo fliš (izmenjavanje plasti peščenjaka in laporja): mehkejša kamnina, ki prepereva - zato se na njej ustvari debelejša plast prepereline/zemlje/prsti. Ker se v njej lahko zadržuje več vode, so tla bolj vlažna in zaradi globine hladnejša, kot na apnencu, koreninski sistemi so lahko globlji... Prav zato pri nas na obali tudi nimamo "pravega" mediteranskega rastlinstva (trdolistne, vednozelene rastline kor so črničevje (Quercus ilex), lovor, širokolistna zelenika ... ) ampak sumbediteranske (listopadne) toploljubne vrste, kot so puhasti hrast, črni gaber, mali jesen...
Če pogledaš sosednjo Hrvaško (Istra) ali pa Italijansko obalo od Trsta proti Tržiču (Monfalcone), kjer je apnenec čisto do morja, boš recimo našel precej črničevja med naravnim rastjem, pri nas je večinoma le umetno sajen, razen nekaterih naravnih rastišč na prvih prisojnih apnenčastih pečinah, ki se pojavijo v relativni bližini obale (npr. udornica nad Ospom). Na Hrvaški obali imaš pa sredozemskih rastlin sploh kolikor hočeš.
Črni bor v zaledju je pa sploh druga zgodba...  Smiley
Prijavljen
Strani: [1]
Natisni
Pojdi na: