Pozdravljeni,
tega reporta sprva nisem imel namena delat, saj sam lov ni bil nič posebnega. Glede na vetrovne in energijske pogoje bi pričakoval precej več dogajanja. Je pa res, da so modeli več zagonov zapored nakazovali podobno sliko s proženjem na obali in narivanjem stacionarnih nevihtnih linij v notranjost.
S punco sva bila na terenu že zjutraj, ko sva srečala tudi osrednjeslovensko ekipo. Žal do intenzivnega jutranjega proženja v Tržaškem zalivu, ki so ga nakazovali modeli ni prišlo, ostalo je le pri plohah nad morjem. Plohe sva spremljala v bližini svetilnika v Savudrji, kjer se je občasno prikazal neizrazit shelf cloud.
Nad morjem se je pričelo jasniti, zato sva sklenila, da imava čas za kavo v Novigradu.
Čez dobro uro je nad morjem ponovno pričelo kipeti in zapeljala sva se do Dajle, kjer je lep pogled na morje, če bi slučajno nastalo kaj zanimivega. Sprva ostane pri kipenju, nato pa je v smeri Umaga končno uspelo zagrmet. Zapeljala sva se na drugo stran rta in opazovala nevihto v razvoju, ki je kasneje naredila "sranje" v Izoli. Na najino srečo je v bližini obale Umaga za krajši čas spustila tudi vodno trombo. Le- ta je bila kondenzirana le 20-30%, a se po fotografijah lepo vidi kontakt z morjem (dvigovanje morja v zrak). Za kake boljše fotografije sva bila žal predaleč, pa še vidljivost je bila bolj boga, a sva bila nad videnim vseeno oba navdušena. Ta tromba je tudi rešila dan, brez nje bi bil chase totalni bust.
Tromba je trajala le nekaj minut. Kasneje sva opazovala še kipenje nad morjem in upala, da se ob sončnem zahodu spusti še kaka, a se tokrat žal ni poklopilo. Zna biti, da zaradi ponovne okrepitve juga, ki je pred tem za nekaj časa ponehal.
Proti večeru je potegnila burja, ki je naznanila konec boljših pogojev za nevihte v tem delu Istre, zato sva se zapeljala na njeno JV obalo, malenkost naprej od Medulina, kjer sva pričakovala dober pogled proti Cresu in močni stacionarni nevihtni liniji, ki se je tam vzpostavila. Žal sva nekoliko zašla, predno sva prišla na obalo sva 10 minut vozila čez nek gozd, na obali pa je bilo nekaj na videz zapuščenih podrtij. Očitno je šlo za neko narkomansko gnezdo in ker razen v teh podrtijah 5km okoli ni bilo žive duše sva spakirala in peljala nazaj v civilizacijo
. So pa tako ali tako bili večinoma le bliski v oblakih, pa še burja je ob tej uri že nabijala na polno.
Pri Puli sva nato še nekaj časa čakala, če bo sprožilo kaj bližje obali, naposled pa le obupala in pičila proti domu.
Lp, Jernej.
Znanost in reportaže