Trentno stanje
Jasno, končno je prepihal JZ veter in je pregnal večino umazanega zraka stran, včeraj ni bilo več za zdržat. Inverzija je torej prebita pri nas.
Temperatura: 2,7°C
Min temperatura: -2,5°C
Vlaga: 64%
Veter: piha J-JZ veter v sunkih do 21,2 km/h, piha zelo konstantno ker je povprečje od polnoči dalje kar 12,4 km/h.
Edit(18.10): S pomočjo zmernega JZ-J vetra se je uspelo čez dan segreti vse do 12,2°C, bili smo med najtoplejšimi v Sloveniji. Sedaj je temperatura sicer že kar lepo padla, ampak še vedno piha JZ veter, ki vse bolj obrača v zahodnik, smo na 5,7°C, 14 km vzhodneje pa so že pri ničli. Danes ponoči bo zelo težko šlo pod ničlo.
Evo da se ve kako nastane tale fen, trenutno piha pri nas tale topel fen kot posledica anticiklona nad Sredozemljem in zavetrnega dela doline. Morda pa tudi zaradi velikega naklona južno,jz od mene, kjer se v zgolj 4 km poveča nadmorska višina iz 309 m na 1340 m. Zanimivo je tudi kako pade ob takšni situaciji Maribor, ki je le 30-35 m nižje pod brezveterje. Težko je natančno razložiti kaj se dogaja, sedaj bi morala pri nas vztrajati inverzija, ker smo v dolini in, bi moglo bit hladneje kot pa malce višje. Ampak zanimivo to ne drži v današnjem primeru, ker inverzije sploh ni in je tukaj v dolini trenutno skoraj topleje kot malce višje.
Še iz wikipedije.Fen v glavnem ločujemo na severni in južni fen. Oba nastajata v srednjeevropskem vremenskem prostoru. Severni fen se pojavlja, ko imamo področje z nizkim zračnim tlakom nad Sredozemljem, istočasno pa se nad Evropo zadržuje področje visokega zračnega tlaka. Južni fen, imenovan tudi dinarski gorski fen, pa se pojavlja tedaj, ko se nizek zračni tlak nahaja predvsem nad severovzhodno Evropo, medtem ko je nad Sredozemljem visok zračni tlak.
Za nastanek fena je potrebno, da so na obeh straneh gorskega masiva različne vrednosti zračnega tlaka. Horizontalni gradient zračnega tlaka povzroča, da se zrak premika s kraja višjega zračnega tlaka na eni strani gorskega masiva na drugo, kjer je zračni tlak nižji. Tokovi fena so posledica psevdoadiabatičnega delovanja.
Zrak, ki se dviguje na privetrni strani (to še ni fen), se počasi ohlaja po suhoadiabatičnem gradientu (~ 1 °C . 100 m-1). Zrak pri ohlajanju postaja vlažnejši in tudi bolj nasičen in ko doseže nivo konzenzacije (stanje nasičenosti) se dalje ohlaja po vlažnoadaibatičnem gradientu (~ 0,6 °C . 100 m-1). Pri tem slednjem procesu nastajajo oblaki, iz katerih na privetrni strani gorske pregrade padajo atmosferske padavine. Tako zrak zopet postane suh, izrazito se zniža njegova relativna vlažnost. Ko pride zračna masa do vrha orografske pregrade, se nato usmeri v zavetrno dolino na drugi strani. Takrat veter postane fen. Ves čas, ko piha navzdol po zavetrni strani v dolino, se otopljuje po suhoadiabatičnem gradientu. Običajno zračne mase v obliki fena ob spuščanju postanejo toplejše in bolj suhe, kot so bile pred začetkom svojega gibanja navzgor na privetrni strani tega gorskega masiva.
Pri nas se fen pojavlja v dolini Save Bohinjke, pod Karavankami in v Kamniško-Savinjskih Alpah, pod Pohorjem, v dolini Krke, pa tudi drugje.