Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoKlimatske značilnosti Dravske doline, Dravskega polja in vzhodnega Pohorja
Strani: [1] 2
Natisni
Avtor Tema: Klimatske značilnosti Dravske doline, Dravskega polja in vzhodnega Pohorja  (Prebrano 30950 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« dne: 04. Marec 2016, 22:41:17 »

Odločil sem se, da bom naredil čisto svojo temo v kateri bom objavljal zanimive temperaturne, padavinske in druge podatke. Seveda pa bom tudi v prihodnje primerjal posamezne kraje v različnih situacijah.

Bom kar začel z včerajšnjo, današnjo situacijo (3.3.2016-4.3.2016).
Tole pa je res bilo zanimivo danes, pri nas vedno (koridor med Falo, Mariborom) velja pravilo, da bližje kot si proti Pohorju in bolj proti jugu,jugozahodu greš več pade v povprečju snega, padavin. Danes pa se je situacija obrnila, kraji na severni strani Drave, torej zahodni del Selnice ob Dravi, Spodnji Slemen, severni del Bezene (oba kraja sta na južni strani Drave) ter del Bistrice ob Dravi še ima snežno odejo, pokritost je tam recimo 70-90%. Na JZ,J strani Ruš, torej proti Smolniku pa je ves sneg že pobralo, kljub višji nadmorski višini, mogoče je krivo tole, ker je sama lega teh krajev bolj zaprta in jih veter težje prepiha kot nekoliko severneje. Kolikor spremljam je ponavadi razlika med Spodnjim Slemenom in Rušami razlike med snežno odejo približno tam 5 cm. Torej ponavadi pade ob primerni temperaturi (govorim za dolinski del) v Rušah, proti Smolniku 25 cm, v Spodnjem Slemenu, Bistrici ob Dravi,Bezeni recimo 20 cm, ter se tako višina snežna odeje v smeri proti severovzhodu (v Mariboru takrat pade tam 15 cm) enakomerno zmanjšuje. Tokrat pa je šlo za specifično situacijo z hladno fronto in veliko je tudi pomenilo tokrat kako hitro se je ohladilo, pač v enih dolinskih krajih se je prej kot drugih. Mogoče je bil tudi kriv tisti JZ veter, ki je včeraj zapihal samo pod Pohorjem. Danes pa bo kar hladna noč.


« Zadnje urejanje: 11. Februar 2024, 14:16:33 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #1 dne: 05. Marec 2016, 11:01:55 »

Še nekaj zanimivih informacij o konvekcijskih poletnih padavinah na našem delu Slovenije.
Velikokrat ko hladna fronta doseže severno stran Alp kolikor spremljam se pogosto zgodi, da nad zahodno stran Pohorja pljuskne takrat nekoliko bolj vlažen zrak in takrat se tudi takoj pojavi konvekcija nad tem delom, kasneje pa tudi še bolj proti vzhodnih obronkih Pohorja. Seveda se velikokrat pojavi t.i zaporna plast, ki prepreči hiter nastanek konvekcije.
Kar se tiče količine padavin v 3 mesečnem obdobju JJA (1961-1990) sem malce analiziral količino padavin po posameznih mesecih(moj konec):
Koča na Šumiku( cca 1000m) nad severnim delom Pohorja dobi v tem obdobju v povprečju kar 490 mm padavin(168mm,159mm,163mm). Lovrenc na Pohorju severneje (480m) dobi 449 mm(156mm,152mm,141mm). Ruše (309m) nekaj km vzhodneje v Dravski dolini dobi še vseeno 438 mm (145mm,144mm,149mm). In nato Bresternica pri Mariboru(290 m) 8 km bolj proti severovzhodu dobi še 409 mm( 133mm,133mm,143mm), Maribor center cca 5 km vzhodneje ob Bresternice pa še samo 366 mm(119mm,118mm,129mm). Dalje proti Dravskemu polju, Slovenskim goricam(v smeri proti severovzhodu,JV-V) pade v tem obdobju pod 350 mm. Še kar je zanimivo je, da pade na južnih,JV obronkih Pohorja količinsko kar precej manj padavin čez celo leto kot na SZ-S-SV obronkih le-tega. Količino padavin na S strani (zavetrna stran) povečujejo tudi severni vetrovi, ki so najpogostejši v spomladanskem času.
Še bolj zanimive pa so mi same razlike ob klasičnih mejnih situacijah kar se tiče snežne odeje. Mejne situacije mislim takrat ko predvidoma nastane kakšen Genovski ciklon in se nam nato zariva od JV v višinah topel zrak. Pri nas še kar dobro potegnemo ven iz takih situaciji, morda je krivo 900-1350 m visoko Pohorje v smeri jug,JV ter tudi do v smeri proti JZ. Mislim da je tudi odvisno na kateri višini je točno ta topel zrak. Situacija iz 8.1.2010 je bila naprimer takšna kar se tiče snežne odeje. Tule smo dobili cca 30 cm snega, v Mariboru vzhodneje še 20 cm, medtem ko na vzhodni strani Pohorja na Mariborskem letališču le še 5 cm, Ptuj pa le še 2 cm.
« Zadnje urejanje: 01. Januar 2024, 14:59:40 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #2 dne: 11. Marec 2016, 02:12:13 »

Prostorska razporeditev padavin celotne Dravske doline, Dravskega polja, Slovenskih goric, Haloz.
Najmanj padavin na leto dobijo Ptujske gorice (Mestni Vrh pri Ptuju okoli 930 mm). Okoli 950 mm padavin na leto pa dobijo Jeruzalemske gorice z Ormoško Dobravo. Količina padavin se v Goricah povečuje proti severozahodu in znaša v zahodnih Slovenskih goricah že okoli 1000 mm. V celotnih Slovenskih goricah se količina padavin povečuje v smeri proti jugu, zahodu. Ptujsko polje dobi letno med 950mm (Ormož) in 990 mm (Ptuj) padavin. Nekoliko več med 950 mm (MB letališče) in 1050 mm (Maribor) pa dobi severni del Dravskega polja. Južni del Dravskega polja dobi manj padavin kot severni, saj je bolj odprt proti vzhodu in je zato bolj izpostavljen kontinentalnim podnebnim vplivom. Pragersko dobi v povprečju letno 1014 mm padavin, proti Dravinjskim goricah pa se količina poveča na okoli 1100 mm. Vzhodne Haloze prejmejo okoli 1100 mm padavin, s tem da jih v povprečju dobita največ Turški Vrh (1129 mm), ter Žetale (1140 mm). Najmanj padavin v Halozah dobi Podlehnik (1025 mm).
Od Maribora se proti zahodu količina zelo poveča, saj prejme Ruško-Selniška dolina kar okoli 1250 mm padavin. Samo malo manj dobijo Radlje ob Dravi z okoli 1230 mm padavin. Najbolj sušen je zanimivo zahodni del Dravske doline, ki prejme na leto 1135 mm. Tako malo dobi kljub 620 m.n.v tudi Strojna. Vzrok za to pa je verjetno v tem, da gre za relativno nižji svet in da glavnino padavin dobi okoliški višjih gorski svet, zlasti Karavanke. Kozjak dobi letno med 1180 mm do 1260 mm, s tem da se njihova količina povečuje z nadmorsko višino in da se na vzhodnem koncu že pozna večji kontinentalni vpliv, poleg tega pa je manj padavin tudi zaradi fenizacije. Največ padavin dobi Pohorje, kar je razumljivo, saj predstavlja višjo pregrado zračnim masam iz jugozahodne smeri, od koder pridejo k nam najpogosteje ciklonalne/ frontalne padavine. Količina padavin narašča z nadmorsko višino, zaradi fenizacije in večjega vpliva subpanonskega podnebja pa naj bi bili kraji na vzhodnih, južnih obronkih Pohorja deležni manjše količine padavin kot pa tisti na zahodnih,severnih. Jugovzhodna pobočja Pohorja dobijo letno med 1100-1200 mm, jugozahodna pa 1150-1350 mm. Ribniško-Lovrenško podolje dobi letno koli 1300 mm, najvišji deli Pohorja (nad 1000 m) pa od 1350 do 1600 mm (Rogla). V Podravju na količino padavin vpliva tudi Panonska nižina in oddaljenost od Genovskega ciklona.



Evo prilagam zelo zanimivo diplomsko delo za vzhodni del Pohorja in okolice. Na strani 48,49 so klimogrami.

http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201201_matej_jancic.pdf

« Zadnje urejanje: 01. Januar 2024, 14:59:07 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #3 dne: 03. April 2016, 12:06:14 »

Povprečje količine padavin po obdobjih (Ruše, 309 m.n.v, vzhodni del Dravske doline)
1961-1990: 1248 mm
1971-2000: 1220 mm (3% padec v primerjavi z 1961-1990)
1981-2010: 1166 mm (7% padec 1961-1990)
1990-2010: 1153 mm
2000-2015: 1120 mm
2000-2010: 1085 mm
2005-2015: 1187 mm
2010-2015: 1203 mm
2012-2015: 1284 mm
1961-2016: 1209 mm
Količina padavin po letu 2005 se ponovno zvišuje počasi. Zaradi izjemno suhih let v obdobju med 2000-2013, ko je kar 3 krat padlo manj kot 1000 mm (leto 2000 samo 791 mm) se je seveda zmanjšalo povprečje količina padavin na tudi pod 1200 mm.
Absolutna maksimalna letna količina našega kraja po letih (vzel sem 5 najbolj namočenih let)
1972: 1821 mm
2014: 1671 mm
1979: 1658 mm
1962: 1622 mm
1964: 1440 mm
Absolutna minimalna letna količina padavin.
Zanimivo 4 najbolj suha leta so se zgodila ravno po letu 2000. Medtem ko je samo 4 krat padlo v obdobju 1961-1999 manj kot 1000 mm, smo imeli v obdobju 2000-2011 kar 4 zelo sušna leta (pod 1000 mm). A hvala bogu zadnja leta se že spreminja nazaj v normalo.
2000: 791 mm
2011: 847 mm
2003: 902 mm
2001: 905 mm
1977: 924 mm
« Zadnje urejanje: 01. Januar 2024, 14:55:12 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #4 dne: 29. April 2016, 22:38:19 »

V zadnjih dneh sem si nabavil dva nova dežemera (v nadaljevanju morda še kakšnega dokupim) in sem ju že postavil na dve novi lokaciji. Evo sem ju označil na mapi, tako bom lahko spremljal kako se bo količina padavin spreminjala že v par km razdalje. Sem pa izbral tole drugo lokacijo zahodno od Ruš sploh zaradi tega, ker me zanima ali so dejansko možne večje razlike v količini padavin par km vstran na podobni nadmorski višini. Ker tukaj v naši dolini velja pravilo, bolj greš proti jugu,jugozahodu ter zahodu večja je količine padavin. Je pa res, da se še količina padavin najmanj spreminja od teh treh smeri proti zahodu (razlika letni količini v 15 km zračne razdalje med Lovrencom na Pohorju 420 m, Rušami 309 m znaša 45 mm). Priložnost bo že čez dva dni, da preverimo tole.

« Zadnje urejanje: 01. Januar 2024, 15:05:22 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #5 dne: 21. Februar 2017, 23:27:22 »

Zelo zanimiv geografski vestnik, ki podrobno opiše t.i nočnik (specifični gorski veter).

http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1401_107_117.pdf
« Zadnje urejanje: 04. Oktober 2023, 13:15:55 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #6 dne: 08. Februar 2023, 15:43:56 »

Še maksimalna višina snega po zimah od leta 1998 dalje za mesto Ruše (309 m.n.v).

1998-1999 (februar): 47 cm
1999-2000 (november): 56 cm
2001-2002 (december): 44 cm
2002-2003 (januar): 55 cm
2003-2004 (februar): 40 cm
2004-2005 (februar): 103 cm (absoluten rekord tega stoletja)
2005-2006 (december): 42 cm
2008-2009 (februar): 30 cm
2009-2010 (februar): 54 cm
2010-2011 (december): 49 cm
2011-2012 (februar): 34 cm
2012-2013 (februar): 64 cm
2013-2014 (januar): 35 cm
2014-2015 (februar): 29 cm
2017-2018 (februar): 81 cm
2021-2022 (december): 20 cm
2022-2023 (januar): 30 cm

Podatki so vzeti zgolj za tiste zime z več kot 20 cm visokim maksimumom snežne odeje. Vmes se najdejo seveda po letih tudi boljša obdobja, ko je lepo držalo med 10-20 cm snega kar nekaj časa. A za zdaj prilagam omenjeno.

Graf maksimalne višine snega, ki sem ga naredil za obdobje 1961-1980 in 1980-2023..




« Zadnje urejanje: 27. November 2023, 15:55:44 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #7 dne: 20. Februar 2023, 16:02:14 »

Sem izvozil še podatke za potencialno sezonsko snežno obtežbo s povratnimi dobami ([kg/m2] po krajih v okolici. To so primeri v ekstremnih situacijah.

Ruše (309 m.n.v)



Bistrica ob Dravi (296 m.n.v).



Brestrenica (279 m.n.v).



Radlje ob Dravi (371 m.n.v).



Dravograd (390 m.n.v).



Maribor Tabor (275 m.n.v).




MB-letališče (264 m.n.v.




Snežna obtežba še za celotno Slovenijo v ekstremnih situacijah. Res fantastično se vidijo mikrolokacije kje pade več snega v povprečju in kje manj.

« Zadnje urejanje: 26. Januar 2024, 19:21:18 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #8 dne: 09. Avgust 2023, 15:07:39 »

Ena hitra analiza zime prejšnje zime 2022-2023 po Dravski dolini, kar se tiče razporeditev snežne kumulative.

« Zadnje urejanje: 26. Oktober 2023, 01:07:40 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #9 dne: 30. Avgust 2023, 15:41:05 »

Še malce prikazano na zemljevidu v kako raznolikem svetu živimo na zgolj par km razdalje. Včasih prevladujejo značilnosti klime iznad subpanonske kotline pri nas. Spet drugič pa zapihajo v jesenskem/zimskem času lokalni vetrovi iznad hribovitega sveta in smo recimo tukaj po dolini čisto v soncu, vzhodno pri MB-letališču pa je močna inverzija/megla. Dajem zgolj primerek. Recimo v zimskem času lahko pri nas vztraja dinamika ob stekanju hladnega zraka iznad Kozjaka navzdol. In pride do konkretnejše ohladitve po dolini in lahko sneži kljub maritimnem zraku in mejni situaciji. Spet že 4 km jugovzhodno-vzhodno te ugodnosti na širšem Dravskem polju ni in zapihajo zmerni vetrovi iznad Pohorja in zrak razteka in pogosto samo dežuje. Vsekakor zanimivo za spremljat.

« Zadnje urejanje: 17. Oktober 2023, 14:22:35 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #10 dne: 26. September 2023, 01:02:31 »

Ena provizorična karta letne količine padavin po naši okolici. Istočasno pa še prikazuje cone dviga ali spusta zračnih mas ob določenih ugodnih vetrovih. Kot tudi ZMS točke, kjer se lahko na račun močne intezitete spusti ničta izoterma. Seveda zgolj narisano amatersko koliko mi moje znanje dopušča, podatki so vzeti iz raznih ARSO arhivov in istočasno ob spremljanju lokalne mikroklime v zadnjih več kot 10 letih. Recimo lahko tako samo pogledam presek vetrov po višini med dnom doline in vrhom najvišje točke v okolici (300-1340 m.n.v) recimo ob določenem poslabšanju. In dejansko ti to zelo pomaga kaj potem lahko sploh pričakuješ padavinsko ali pa pri situacijah ob sneženju istočasno.

« Zadnje urejanje: 04. Oktober 2023, 17:06:07 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #11 dne: 04. Oktober 2023, 13:02:26 »

Še nekaj statističnih podatkov za prejšnjo zimo 2022/2023 po spodnji Dravski dolini.

Maksimalna izmerjena višina snega.

Bistrica ob Dravi: 34 cm
Selnica ob Dravi: 31 cm
Ruše: 30 cm
Spodnji Slemen: 27 cm
Laznica: 27 cm
Limbuš pri Mariboru: 15 cm

Padla kumulativa snega v cm (november 2022-marec 2023).

Bistrica ob Dravi: 78 cm
Ruše: 69 cm

Število dni s snežno odejo (november 2022-marec 2023).

Bistrica ob Dravi: 44
Ruše: 44


Temperaturni ekstremi v letu 2023.

Maksimalna izmerjena temperatura (Selnica ob Dravi): 36,1 °C

Minimalna izmerjena temperatura.

Selnica ob Dravi: -11,1°C
Spodnji Slemen: -9,0°C

Število vročih dni v letu 2023 (Selnica ob Dravi): 34
Število tropskih noči: 2
« Zadnje urejanje: 01. Januar 2024, 01:58:27 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #12 dne: 17. Oktober 2023, 13:48:05 »

Citiram prispevek za mojo mikrolokacijo izpred 2 let nazaj. Hvala Gummi.


Krispy območje Ruško-Selniškega polja je klimatsko zelo zanimivo. Gre namreč za morfološko zelo pestro območje in zaradi tega imamo veliko mikroklimatskih značilnosti. Govora je o koridorju med alpsko-predalpsko in panonsko Slovenijo. Ko je zadeva tako "zgoščena", se mikroklimatske značilnosti spreminjajo zelo hitro in na zelo majhnem področju. Definirat točno obliko klime v takih krajih je zelo težko, saj se prepleta veliko značilnosti vseh 3 tipov in to na mikro območju.

Gremo po vrsti:

Dolina je odprta v smeri Z-V in zaprta v smeri S-J. Nadmorska višina je za kotlino zelo korektna (+300m), dolina je konkavne oblike z ravnim dnom. To pomeni, da se ob ustreznih pogojih naredi inverzija, kar zniža povprečne vrednosti temperatur. Dolina ima na južni strani Pohorje, kar izrazito spremeni podnebje v primerjavi z letališčem Maribor. Pohorje v povprečju sicer ni dovolj visoko, da bi imeli podobno mikroklimo kot recimo Bohinj, je pa vseeno dovolj visoko, da zelo limitira J in JZ tip vetra, vsaj v začetni fazi. Zahodneje kot gremo (smer Radlje ob Dravi), bolj je dolina ozka in zaščitena pred jugozahodnikom.

To pomeni, da so mejne situacije za Ruško polje veliko bolj ugodne, kot so npr. za Letališče Maribor ali Starše, saj jezero hladnega zraka ob dotoku JZ-ja zdrži več časa. Zaradi odprtosti na V je zadeva še toliko bolj zanimiva, saj je dotok hladnega zraka iz Panonske kotline neoviran, to pa hitro spusti mejo sneženje pod prodoru hladne zračne mase.
Dejstvo je, da je kakršenkoli relief (tudi če zgolj 600m) na J/JZ strani, ob sočasni odprtosti na SV, vedno lep privilegij, saj so otoplitve precej manjše oz.zakasnele. Zanimiv primer je v Benečiji, kjer je Vicenza izrazito bolj "snežena" kot ostali kraji (Verona,Padova ipd.). Glavni razlog je ravno relief na jugu mesta, kjer se dviga hribovje z imenom "Colli Berici" v višini cca. 400m.Le-ti, kljub nizi višini, vseeno vsaj malce zadržijo "pritisk" jugozahodnika v spodnjih plasteh in zato ima Vicenza "kar" okoli 25cm povprečne letne kumulative. Medtem ko imata veliko bolj celinske Verona,Mantova in Ferrara za kar -100% manjšo letno kumulativo. Enostavno je tako, da je kombinacija zaprtost na JZ+odprtost na SV vrhunska kar se tiče sneženja in potencialnih konfiguracij za sneg.

Padavinsko gledano se območje zelo hitro spreminja. Če ima letališče MB zgolj 933mm letno, je padavin v Rušah izrazito več, nad 1200m. In to kljub zanemarljivi zračni razdalji. Toda orientiranost reliefa in bližina reliefa naredijo svoje. Podobno je s snegom. Danes je letališče MB praktično že kopno, medtem ko je spodnja Dravska dolina pod snegom.

Na območju Pohorja pa so prisotni lokalni pobočni in dolinski vetrovi s spuščanjem zraka ob pobočjih, predvsem ponoči, ter z dvigovanjem pri segrevanju osončenih (toplejših) predelov podnevi. To je klasika ob takem reliefu.

Skratka, gre za skupek različnih vplivov vseh 3 makroklimatskih enot, obenem pa lokalni relief vpliva na vzpostavitev mikroklimatskih območij.  Dolina kjer je Lobnica, je še izrazitejše "celinska", saj ima relief tudi na zahodni strani in je globoko "vsidrana" v Pohorje.Ne poznam specifik, vem pa, da imajo taka področja v povprečju izrazito daljše obdobje trajanja snežna odeje, saj je sončno obsevanje zelo omejeno, posledično pa se na dnu takih dolin sneg obdrži veliko dlje, kot sicer. Sneg namreč "trpi" močno sončno sevanje ter dvig temperature in vlage. Ko je dno doline globoko vreznjeno v strma pobočja in tako pretežno osojno, je prvi faktor izključen. Ostane "le" še odjuga. Le-te so pa zelo limitirane, zaradi zaščite reliefa (JZ) in tako imamo lahko, ob snežno bogatih zimah,sneg na dnu takih dolin in zaplat celo globoko v pomlad, ko je marsikje že zdavnaj kopno.

Meni je osebno zelo všečno področje. Padavin je veliko, snega v povprečju čez 1m letno (veliko, če upoštevamo da smo že "precej" stran od morja-ciklogenez), snežna odeja se obdrži dlje kot v večini nižje ležečih krajev v Sloveniji (pod 350m), nevihtne sezone so redne zaradi bližine reliefa in odprtosti na SV itd.
« Zadnje urejanje: 17. Oktober 2023, 14:13:56 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #13 dne: 31. Oktober 2023, 15:09:13 »

Število dni s snežno odejo od leta 2012 dalje v Rušah (309 m.n.v)

2012-2013: 90 dni
2013-2014: 20 dni
2014-2015: 36 dni
2015-2016: 18 dni
2016-2017: 38 dni
2017-2018: 58 dni
2018-2019: 31 dni
2019-2020: 9 dni
2020-2021: 41 dni
2021-2022: 20 dni
2022-2023: 44 dni
2023-2024: ?

Povprečno število dni s snežno odejo (2012-2023). : 38 dni

Pripravljeno na grafu.


« Zadnje urejanje: 23. Januar 2024, 20:38:11 od krispy123 » Prijavljen

krispy123
ZEVS napovedovalec
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 9132


Lokacija: Bistrica ob Dravi 296 m.n.v (Dravska dolina)
Kristijan1964@gmail.com
« Odgovori #14 dne: 07. November 2023, 13:46:38 »

Spet sem delal malo analize za našo okolico.

Povprečna kumulativa snega v obdobju (1950-1960). To je bila takrat edina delujoča postaja na SV robu spodnje Dravske doline.

Brestrernica pri Mariboru: 108 cm


Maksimalna višina snega: 92 cm (1952) in leta 1955 (83 cm)
Maksimalno število dni s snežno odejo: 109 dni (leto 1952)
Povprečno število dni s snežno odejo: 51 dni




Povprečna kumulativa snega v obdobju (1961-1977).


Radlje ob Dravi: 128 cm
Ruše: 126 cm
Brestrernica pri Mariboru: 120 cm
Maribor-Tabor: 103 cm

V tem 17 letnem obdobju smo opazili, da je od Ruš do Brestrernice padla povprečna letna kumulativa snega za 5%. To je v smeri proti severovzhodu na nekje 6 km zračne linije. Obe postaji ležita v spodnji Dravski dolini. Kumulativa pade zaradi nekoliko večje odprtosti drugega omenjenega kraja v smeri proti JV in istočasno zaradi večje oddaljenosti od Pohorske pregrade. To je seveda glavni faktor za snežne padavine pri nas in dodatku ob določenih postavitvah/vetrovnih pogojih.

Povprečno število dni s snežno odejo.

Ruše: 62 dni
Brestrernica pri Mariboru: 57 dni

Dodal sem tole 17 letno obdobje, ker je kasneje po letu 1977 postaja v Brestrernici prenehala delovati.


In zdaj gremo še po 10 letnih obdobjih povprečne kumulative snega (1961-1970).

Radlje ob Dravi: 158 cm
Ruše: 155 cm
Brestrernica pri Mariboru: 151 cm
Maribor-Tabor: 128 cm

Povprečno število dni s snežno odejo (Ruše): 73 dni

Neverjetno kako sneženo je bilo tole obdobje 1961-1970. Praktično vse tri postaje tako po spodnji in zgornji Dravski dolini so imele povprečno kumulativo snega višjo od 150 cm.


Povprečna kumulativa snega (1971-1980).

Ruše: 104 cm

Povprečno število dni s snežno odejo: 60 dni (-18% manj kot 61-70)

Tale 10 letni cikel je bil precej manj snežen, a istočasno z veliko dni s snežno odejo.


Povprečna kumulativa snega (1980-1990).

Ruše: 136 cm

Povprečno število dni s snežno odejo (Ruše): 51 dni (-30% manj kot 61-70)

V slavnih dobrih zimah 80-let se je tako spet povečala povprečna kumulativa snega.


Povprečna kumulativa snega (1991-2000).

Ruše: 98 cm


Povprečno število dni s snežno odejo (1991-2005).

Ruše: 44 dni (-40% manj glede na 61-70)

Povprečna kumulativa snega (2001-2010).

Ruše: 103 cm

Povprečna kumulativa snega (2011-2018).

Ruše: 104 cm


Povprečno število dni s snežno odejo (Ruše) v obdobju (2012-2023) : 38 dni (-37% manj kot 61-70) in (-14% manj kot 1991-2005)

Še prikazani podatki na tabeli.

« Zadnje urejanje: 13. Januar 2024, 01:20:34 od krispy123 » Prijavljen

Strani: [1] 2
Natisni
Pojdi na: