naslednje »

[krispy123]

No odločil sem se, da bom naredil čisto svojo temo v kateri bom objavljal zanimive temperaturne, padavinske in druge podatke. Seveda pa bom tudi v prihodnje primerjal posamezne kraje v različnih situacijah.

Bom kar začel z včerajšnjo, današnjo situacijo (3.3.2016-4.3.2016).
Tole pa je res bilo zanimivo danes, pri nas vedno (koridor med Falo, Mariborom) velja pravilo, da bližje kot si proti Pohorju in bolj proti jugu,jugozahodu greš več pade v povprečju snega, padavin. Danes pa se je situacija obrnila, kraji na severni strani Drave, torej zahodni del Selnice ob Dravi, Spodnji Slemen, severni del Bezene (oba kraja sta na južni strani Drave) ter del Bistrice ob Dravi še ima snežno odejo, pokritost je tam recimo 70-90%. Na JZ,J strani Ruš, torej proti Smolniku pa je ves sneg že pobralo, kljub višji nadmorski višini, mogoče je krivo tole, ker je sama lega teh krajev bolj zaprta in jih veter težje prepiha kot nekoliko severneje. Kolikor spremljam je ponavadi razlika med Spodnjim Slemenom in Rušami razlike med snežno odejo približno tam 5 cm. Torej ponavadi pade ob primerni temperaturi (govorim za dolinski del) v Rušah, proti Smolniku 25 cm, v Spodnjem Slemenu, Bistrici ob Dravi,Bezeni recimo 20 cm, ter se tako višina snežna odeje v smeri proti severovzhodu (v Mariboru takrat pade tam 15 cm) enakomerno zmanjšuje. Tokrat pa je šlo za specifično situacijo z hladno fronto in veliko je tudi pomenilo tokrat kako hitro se je ohladilo, pač v enih dolinskih krajih se je prej kot drugih. Mogoče je bil tudi kriv tisti JZ veter, ki je včeraj zapihal samo pod Pohorjem. Danes pa bo kar hladna noč.

[krispy123]

Še nekaj zanimivih informacij o konvekcijskih poletnih padavinah na našem delu Slovenije.
Velikokrat ko hladna fronta doseže severno stran Alp kolikor spremljam se pogosto zgodi, da nad zahodno stran Pohorja pljuskne takrat nekoliko bolj vlažen zrak in takrat se tudi takoj pojavi konvekcija nad tem delom, kasneje pa tudi še bolj proti vzhodnih obronkih Pohorja. Seveda se velikokrat pojavi t.i zaporna plast, ki prepreči hiter nastanek konvekcije.
Kar se tiče količine padavin v 3 mesečnem obdobju JJA (1961-1990) sem malce analiziral količino padavin po posameznih mesecih(moj konec):
Koča na Šumiku( cca 1000m) nad severnim delom Pohorja dobi v tem obdobju v povprečju kar 490 mm padavin(168mm,159mm,163mm). Lovrenc na Pohorju severneje (480m) dobi 449 mm(156mm,152mm,141mm). Ruše (309m) nekaj km vzhodneje v Dravski dolini dobi še vseeno 438 mm (145mm,144mm,149mm). In nato Bresternica pri Mariboru(290 m) 8 km bolj proti severovzhodu dobi še 409 mm( 133mm,133mm,143mm), Maribor center cca 5 km vzhodneje ob Bresternice pa še samo 366 mm(119mm,118mm,129mm). Dalje proti Dravskemu polju, Slovenskim goricam(v smeri proti severovzhodu,JV-V) pade v tem obdobju pod 350 mm. Še kar je zanimivo je, da pade na južnih,JV obronkih Pohorja količinsko kar precej manj padavin čez celo leto kot na SZ-S-SV obronkih le-tega. Količino padavin na S strani (zavetrna stran) povečujejo tudi severni vetrovi, ki so najpogostejši v spomladanskem času.
Še bolj zanimive pa so mi same razlike ob klasičnih mejnih situacijah kar se tiče snežne odeje. Mejne situacije mislim takrat ko predvidoma nastane kakšen Genovski ciklon in se nam nato zariva od JV v višinah topel zrak. Pri nas še kar dobro potegnemo ven iz takih situaciji, morda je krivo 900-1350 m visoko Pohorje v smeri jug,JV ter tudi do v smeri proti JZ. Mislim da je tudi odvisno na kateri višini je točno ta topel zrak. Situacija iz 8.1.2010 je bila naprimer takšna kar se tiče snežne odeje. Tule smo dobili cca 30 cm snega, v Mariboru vzhodneje še 20 cm, medtem ko na vzhodni strani Pohorja na Mariborskem letališču le še 5 cm, Ptuj pa le še 2 cm. Osebno zelo rad spremljam takšne razlike. .
Evo prilagam zelo zanimivo diplomsko delo za vzhodni del Pohorja in okolice. Na strani 48,49 so klimogrami.

http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201201_matej_jancic.pdf

Povprečna količina padavin za obdobje 1961-1990, tole sem enkrat lani naredil, lahko bi malce vse skupaj izboljšal.

[krispy123]

Že nekaj časa spremljam količino padavin,ki pade letno na območju Pohorja in okoliških krajev.In razlike med letno količino padavin če primerjamo nižine, so lahko že pri par kilometrih kar velike.
Seveda je vzeta povprečna letna količina padavin med letom 1961-1990,ampak mislim da se kaj dosti pri razporeditvi padavin čez leto ni spreminjalo.
Torej za primerjavo sem vzel Miklavž na Dravskem Polju,ki leži že izven Pohorja,na njegovi vzhodni strani in kraj Ruše,ki leži na severni strani Pohorja.Zračna razdalja med tema krajema je 17 kilometrov in razlika glede količine padavin je očitna.V kraju 2 je vpliv Pohorja večji,vlažne zračne mase se navlažijo in na drugi strani spustijo,kraj 2 ima z razliko od kraja 1 zmerno celinsko podnebje centralne Slovenije,medtem ko ima kraj 1 zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije.Potencialno je vpliv reliefa na količino padavin v kraju 2 že kar velik,ampak le v primeru če padavine pridejo čez orografsko pregrado.Seveda nima relief tako velik vpliv kot ponekod v hribovitem svetu zahodne Slovenije,Julijskih Alp,Karavank.
Kraj 1,ima povprečno letno količino padavin po legendi gledano od 900-1000 mm,medtem ko ima kraj 2 letno količino med 1200-1300mm, torej celo več padavin kot kraji(Dravograd,Novo mesto,Celje) in nekje isto kot Črnomelj,Mislinja.
Zato se tudi jaz včasih čudim,kako proti letališču Mariboru ni skoraj nič padavin,pri nas pa jih je kar nekaj.Tudi pozimi,ko se pelješ od vzhoda proti zahodu je res zanimivo spremljati,kako je vedno več snega.
V vsakem primeru bi rad povedal,da je zelo zanimivo kakšne razlike se v naši mali Sloveniji lahko dogajajo.







Sem pa na hitro naredil tudi v zemljevidu koliko je padlo padavin v moji okolici v lanskem letu 2015. Lepo je vidno kako se količina padavin enakomerno zmanjšuje v smeri od jugozahoda (bližje si Pohorju več je padavin) proti severovzhodu,vzhodu,severu.



Tole je vsaj za mene zelo zanimiva stran na kateri lahko primerjaš temperature,padavine,vodnatost rek,prst po Sloveniji in še marsikaj zraven.Samo klikneš na tvoj kraj in že ti vrže ven nadmorsko višino itd. V glavnem super je...

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL%40Arso&initialExtent=534368.96%2C150583.65%2C39.6875

Mogoče sem se malo razpisal,morda bo vendarle komu to zanimivo.

[krispy123]

Prostorska razporeditev padavin celotne Dravske doline, Dravskega polja, Slovenskih goric, Haloz.
Najmanj padavin na leto dobijo Ptujske gorice (Mestni Vrh pri Ptuju okoli 930 mm). Okoli 950 mm padavin na leto pa dobijo Jeruzalemske gorice z Ormoško Dobravo. Količina padavin se v Goricah povečuje proti severozahodu in znaša v zahodnih Slovenskih goricah že okoli 1000 mm. V celotnih Slovenskih goricah se količina padavin povečuje v smeri proti jugu, zahodu. Ptujsko polje dobi letno med 950mm (Ormož) in 990 mm (Ptuj) padavin. Nekoliko več med 950 mm (MB letališče) in 1050 mm (Maribor) pa dobi severni del Dravskega polja. Južni del Dravskega polja dobi manj padavin kot severni, saj je bolj odprt proti vzhodu in je zato bolj izpostavljen kontinentalnim podnebnim vplivom. Pragersko dobi v povprečju letno 1014 mm padavin, proti Dravinjskim goricah pa se količina poveča na okoli 1100 mm. Vzhodne Haloze prejmejo okoli 1100 mm padavin, s tem da jih v povprečju dobita največ Turški Vrh (1129 mm), ter Žetale (1140 mm). Najmanj padavin v Halozah dobi Podlehnik (1025 mm).
Od Maribora se proti zahodu količina zelo poveča, saj prejme Ruško-Selniška dolina kar okoli 1250 mm padavin. Samo malo manj dobijo Radlje ob Dravi z okoli 1230 mm padavin. Najbolj sušen je zanimivo zahodni del Dravske doline, ki prejme na leto 1135 mm. Tako malo dobi kljub 620 m.n.v tudi Strojna. Vzrok za to pa je verjetno v tem, da gre za relativno nižji svet in da glavnino padavin dobi okoliški višjih gorski svet, zlasti Karavanke. Kozjak dobi letno med 1180 mm do 1260 mm, s tem da se njihova količina povečuje z nadmorsko višino in da se na vzhodnem koncu že pozna večji kontinentalni vpliv, poleg tega pa je manj padavin tudi zaradi fenizacije. Največ padavin dobi Pohorje, kar je razumljivo, saj predstavlja višjo pregrado zračnim masam iz jugozahodne smeri, od koder pridejo k nam najpogosteje ciklonalne/ frontalne padavine. Količina padavin narašča z nadmorsko višino, zaradi fenizacije in večjega vpliva subpanonskega podnebja pa naj bi bili kraji na vzhodnih, južnih obronkih Pohorja deležni manjše količine padavin kot pa tisti na zahodnih,severnih. Jugovzhodna pobočja Pohorja dobijo letno med 1100-1200 mm, jugozahodna pa 1150-1350 mm. Ribniško-Lovrenško podolje dobi letno koli 1300 mm, najvišji deli Pohorja (nad 1000 m) pa od 1350 do 1600 mm (Rogla). V Podravju na količino padavin vpliva tudi Panonska nižina in oddaljenost od Genovskega ciklona.



Vir: arso, diplomska naloga  ( geografija Dravske doline z poudarkom na klimatskih razmerah, Mojca Bezovšek)

[krispy123]

Povprečje količine padavin po obdobjih (Ruše, 309 m.n.v, vzhodni del Dravske doline)
1961-1990: 1252 mm
1971-2000: 1220 mm (3% padec v primerjavi z 1961-1990)
1981-2010: 1166 mm (7% padec 1961-1990)
1990-2010: 1153 mm
2000-2015: 1120 mm
2000-2010: 1085 mm
2005-2015: 1187 mm
2010-2015: 1203 mm
2012-2015: 1284 mm
1961-2016: 1209 mm
Količina padavin po letu 2005 se ponovno zvišuje počasi. Zaradi izjemno suhih let v obdobju med 2000-2013, ko je kar 3 krat padlo manj kot 1000 mm (leto 2000 samo 791 mm) se je seveda zmanjšalo povprečje količina padavin na tudi pod 1200 mm.
Absolutna maksimalna letna količina našega kraja po letih (vzel sem 5 najbolj namočenih let)
1972: 1821 mm
2014: 1671 mm
1979: 1658 mm
1962: 1622 mm
1964: 1440 mm
Absolutna minimalna letna količina padavin.
Zanimivo 4 najbolj suha leta so se zgodila ravno po letu 2000. Medtem ko je samo 4 krat padlo v obdobju 1961-1999 manj kot 1000 mm, smo imeli v obdobju 2000-2011 kar 4 zelo sušna leta (pod 1000 mm). A hvala bogu zadnja leta se že spreminja nazaj v normalo.
2000: 791 mm
2011: 847 mm
2003: 902 mm
2001: 905 mm
1977: 924 mm

[krispy123]

V zadnjih dneh sem si nabavil dva nova dežemera (v nadaljevanju morda še kakšnega dokupim) in sem ju že postavil na dve novi lokaciji. Evo sem ju označil na mapi, tako bom lahko spremljal kako se bo količina padavin spreminjala že v par km razdalje. Sem pa izbral tole drugo lokacijo zahodno od Ruš sploh zaradi tega, ker me zanima ali so dejansko možne večje razlike v količini padavin par km vstran na podobni nadmorski višini. Ker tukaj v naši dolini velja pravilo (tole sem že povedal hehe), bolj greš proti jugu,jugozahodu ter zahodu večja je količine padavin. Je pa res, da se še količina padavin najmanj spreminja od teh treh smeri proti zahodu (razlika letni količini v 15 km zračne razdalje med Lovrencom na Pohorju 420 m, Rušami 309 m znaša 45 mm). Priložnost bo že čez dva dni, da preverimo tole.

[krispy123]

Zelo zanimiv geografski vestnik, ki podrobno opiše t.i nočnik (specifični gorski veter).

http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_1401_107_117.pdf

[krispy123]

Še maksimalna višina snega po zimah od leta 1998 dalje za mesto Ruše (309 m.n.v).

1998-1999 (februar): 47 cm
1999-2000 (november): 56 cm
2001-2002 (december): 44 cm
2002-2003 (januar): 55 cm
2003-2004 (februar): 40 cm
2004-2005 (februar): 103 cm (absoluten rekord tega stoletja)
2005-2006 (december): 42 cm
2008-2009 (februar): 30 cm
2009-2010 (februar): 54 cm
2010-2011 (december): 48 cm
2011-2012 (februar): 34 cm
2012-2013 (februar): 61 cm
2013-2014 (januar): 35 cm
2014-2015 (februar): 29 cm
2017-2018 (februar): 81 cm
2021-2022 (december): 20 cm
2022-2023 (januar): 30 cm

Podatki so vzeti zgolj za tiste zime z več kot 20 cm visokim maksimumom snežne odeje. Vmes se najdejo seveda po letih tudi boljša obdobja, ko je lepo držalo med 10-20 cm snega kar nekaj časa. A za zdaj prilagam omenjeno.

Graf maksimalne višine snega, ki sem ga naredil pred leti za obdobje 1961-2019.

[krispy123]

Sem izvozil še podatke za sezonsko snežno obtežbo s povratnimi dobami ([kg/m2] po krajih v okolici.

Ruše (309 m.n.v)



Bistrica ob Dravi (296 m.n.v).



Brestrenica (321 m.n.v).



Radlje ob Dravi (371 m.n.v).



Dravograd (390 m.n.v).



Maribor Tabor (275 m.n.v).




MB-letališče (264 m.n.v.



Snežna obtežba še za celotno Slovenijo v ekstremnih situacijah. Res fantastično se vidijo mikrolokacije kje pade več snega v povprečju in kje manj.