Primerjava: Medvedje Brdo 2016 vs. Mt. Graham (Arizona) 1985
Tole idejo imam v glavi že en čas, pa se je še nisem pravilno in resno lotil. Žre me allsky posnetek iz Mt. Grahama v Arizoni, narejenega ko so leta 1985 testirali lokacijo za obervatorij, kjer zdaj stoji Large Binocular Telescope. Posnetek so naredili z f/4 fisheyem, 20 min posnetek na film Sakura 400. 20 minut na ISO 400 Hočem ga primerjat z allsky posnetki, ki jih delam(o) danes po različnih lokacijah pri nas. Slednji so narejeni po DTNS monitoring standardu (8 mm f/3.5, 180 sek ekspozicija na ISO 1000). Očitno primerjava niti prb. ni straightforward, sem pa vseeno poskusil. Razlike so velike – posnetek iz Arizone je na film, ki ni linearen in ima nekoliko drugačen spektralni odziv od senzorja v DSLR-ju. Posnetek je nato skeniran in verjetno do neke mere obdelan. Če grem še v bolj fine podrobnosti, se razlikuje tudi skupna prepustnost za svetlobo in vinjetiranje obeh objektivov. Analitično it v primerjavo je tako... recimo da zahtevno. Stvari sem se lotil iz drugega kota, privzel sem da je odziv filma in senzorja linearen in oba posnetka uskladil za razliko med ekspozicijama (posnetek na film ima efektivno 204% ekspozicije posnetka z DSLR-jem). Nato sem poskusil krivulje urediti tako, da je svetlostni profil Rimske ceste na obeh posnetkih bil karseda podoben. Očitno je precej razlik in mogoče bom v prihodnosti še poskusil izboljšat primerjavo – ampak za svoj namen je dovolj dobro.
Medvedje Brdo je po merilih za lokacije pri nas solidna ruralna 'temna' lokacija. V zadnjem času ji težko rečemo temna po kakršnihkoli merilih, ker je svetlobno onesnaženje več kot očitno v praktično vseh smereh. Na posnetku so vidni viri iz: Ljubljane in širšega urbanega območja Ljubljane (gor do Kranja) med 9h in 11h, Furlanije med 2h in 4h, Trst in Obala med 4h in 5h, Godoviča ob 5h (tista modrikasta svetloba), Postojne malo naprej od 6h in Logatca ob 7h30, tista modrobela svetloba pri drevesih. Edina smer kjer je relativno manj svetlobnega onesnaženja je med 12h in 2h, v smeri proti Alpam, kjer ni večjih mest oz. večje koncentracije manjših naselij. Vidnega je tudi nekaj malega airglowa. Na posnetku iz Mt. Grahama sta vidni dve manjši svetlobni kupoli – ena od mesta Tucson (spodnja), druga od mesta Phoenix (zgornja). Phoenix je na razdalji okoli 170 km, Tucson pa 120 km (prvo je leta 1985 imelo 611 000 prebivalcev, drugo ~1.8 milijona prebivalcev.
Očitno sta obe mesti v Arizoni veliki, po drugi strani pa je zanimivo kako malo prispevata k svetlobnemu onesnaženju na posnetku. Seveda k temu precej prispeva zelo suh zrak v Arizoni in nadmorska višina lokacije na Mt. Grahamu, pa vseeno. Na posnetku iz Medvedjega Brda je očitno, koliko pri svetlobnem onesnaženju prispevajo razmeroma bližnji lokalni viri (Logatec, Postojna, Vrhnika, itd) in da bi se stanje opazno izboljšalo, če bi sanirali ta naselja. V glavnem, tole ni kalibrirana neposredna primerjava, je pa dovolj za reality check kako daleč od temnega neba smo na naših 'temnih' lokacijah. Medvedje Brdo je sicer precej boljše od velike večine 'ruralnih' lokacij v vzhodni polovici Slovenije, celo boljša od večine lokacij na Pohorju (svetlobno onesnaženje v SV SLO je v ostrem nasprotju z zdaj že skoraj pregovorno manjšo razvitostjo SV Slovenije oz. njeno pregovorno zapostavljenostjo). Skupno gledano pa je povsod pri nas stanje slabo in se je v zadnjih 20-25 letih močno poslabšalo.
Lp,
Jure
Astronomija-Seizmologija-Geologija