Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoStatistika strel v Sloveniji
Strani: [1]
Natisni
Avtor Tema: Statistika strel v Sloveniji  (Prebrano 20953 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
Capillatus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1991-01-14
Sporočila: 2386


Lokacija: Pohorje - 1050 m.n.v. Vremenski samouk.

WWW Email
« dne: 17. Februar 2015, 14:02:02 »

Organizacija Scalar.si na področju Slovenije beleži strele že več kot 17 let. Natančneje, imajo podatke o številu strel za zadnjih 18 let. V tem postu bom malo pogledal statistiko strel in katere sezone so bile najboljše po številu strel. Osnovni podatki oz. številke so iz centra Scalar.si, povprečja, odstopanja in grafe pa sem naredil sam s pomočjo Excela seveda.  icon_biggrin

Edit:
Da ne bo treba preveč iskati po postu, bom še kar enkrat tu na vrhu navedel dva pomembnejša podatka, o povprečju zadnjih 18 let:
-Letno povprečje strel: 62422
-Sezonsko povprečje strel (nevihtna sezona Maj-Avgust): 51778

Hitro vidimo kako izstopajo sezone od 2006-2009. To so tudi po mojem spominu ene najboljših nevihtnih sezon kar se jih spomnim. Največje število strel je bilo zabeleženo v sezoni 2008. Malo izstopa tudi zadnjih 5 sezon, a v negativnem smislu. Tako po številu strel kot po mojem spominu, so to bile bolj slabe nevihtne sezone. Imele so tudi svoje momente, a niso bile na nivoju 06-09.



Povprečno letno število strel je 62422. Ta graf prikazuje odstopanje števila strel po letih od povprečja. Tudi tukaj se vidi odstopanje tako zadnjih 5 sezon kot tudi močnih sezon 06-08



Na splošno se leto deli na toplo in hladno sezono. Topla je od Aprila do Septembra, in hladna od Oktobra do Marca. Za nevihtno sezono jaz osebno upoštevam mesece od Maja do Avgusta. Prave uradne definicije o nevihtni sezoni pa ni, oziroma jo jaz še nisem zasledil. To je graf mesečnih povprečij strel zadnjih 18 let, iz katerega je razvidno da je vrhunec sezone strel od Maja do Avgusta, od katerih prevladuje Julij, sezonsko pa prevladuje seveda meteorološko poletje (Junij-Julij-Avgust).



Če pogledamo število strel po mesecih in letih v nevihtni sezoni, dobimo zanimivo sliko. Lepo se vidi najslabša sezona 2013. In kako odstopajo nekateri meseci, predvsem Maj v nekaterih letih in tudi sezona 2007 ki je bila res precej konstantna in je imela tudi v Septembru več kot 17.000 strel. Najbolj aktivna meseca pa sta bila Julij 2006 in Julij 2008. Zanimivo je tudi kako je sezona 2008 imela precej neaktiven Maj. Julij 2008 je imel več strel kot celo leto 2013.



Tukaj so še posebej strele po mesecih:











Tu je še graf strel po nevihtnih sezonah in odstopanje od povprečja za nevihtno sezono. Povprečno število strel za nevihtno sezono (Maj-Avgust) je 51778.





Ta graf pa prikazuje kakšna je razlika med zaporednimi nevihtnimi sezonami (Maj-Avgust). Se pravi za koliko je bila nevihtna sezona po številu strel bolj ali manj aktivna od prejšnje. 1997 ima 0 ker ni podatkov za 1996. Recimo sezona 2006 je imela 28185 več strel kot predhodna sezona 2005 in sezona 2013 je imela 8988 manj strel kot predhodna sezona 2012.



Kar se tiče trendov, bi lahko rekli recimo da je bil od leta 1997 do 2009 bolj ali manj pozitiven trend naraščanja števila strel, a je nato od leta 2009 do 2014 upadel. Res je da so to precej kratka obdobja za trende, a delamo s tistim kar imamo.  icon_biggrin Od 2009 do 2013 je bilo celo vsakoletno upadanje, a je potem 2014 sezona malo ustavila ta trend. Dejstvo je da smo že čez rok ("overdue") za ponovno eno dobro nadpovprečno sezono z vsaj 65.000 strelami v sezoni.
Trend je polinomski.



Letos je zaenkrat nič posebnega, in glede na verjetno postavitev Marca, tudi Marec ne bo kaj ekstra.



Meni je pa v spominu najbolj ostal datum 29.6.2006, ki je v širši regiji v 12 urah pustil 36586 strel, od tega skoraj polovico pri nas. Smiley

Lp
« Zadnje urejanje: 17. Februar 2015, 18:25:49 od Capillatus » Prijavljen

brežičan
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 387

Lokacija: Brežice

« Odgovori #1 dne: 19. Februar 2015, 11:23:59 »

Mislim, da se strele delijo na pozitivne in negativne  Huh? So v teh grafih samo pozitivne ali oboje?
Prijavljen
računalnik
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1985-07-11
Sporočila: 2172

Lokacija: Bled

« Odgovori #2 dne: 19. Februar 2015, 11:42:10 »

Vse so v grafih
Prijavljen
Capillatus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1991-01-14
Sporočila: 2386


Lokacija: Pohorje - 1050 m.n.v. Vremenski samouk.

WWW Email
« Odgovori #3 dne: 19. Februar 2015, 11:42:18 »

Hja, delijo se dejansko na 6 skupin, CG+, CG-,CC+, CC- in CG/CC bipolarne.
Katere točno so v teh številkah težko rečem. Verjetno vse, kar bi bilo najbolj logično. Je pa res da se mi tako na prvo žogo še vseeno zdijo malo manjše številke. Možno tudi da so to samo CG+/- strele, a težko rečem ker ne vem. A glede na to da na Scalar.si piše razelektritve, bi rekel da so te številke kar vse razelektritve.
Prijavljen

računalnik
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1985-07-11
Sporočila: 2172

Lokacija: Bled

« Odgovori #4 dne: 19. Februar 2015, 11:54:17 »

Tukaj so le vse CG strele, saj Scalar zazanava udarce strel v tla.
Prijavljen
Capillatus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1991-01-14
Sporočila: 2386


Lokacija: Pohorje - 1050 m.n.v. Vremenski samouk.

WWW Email
« Odgovori #5 dne: 19. Februar 2015, 12:28:44 »

Scalar, tako kot Aldis ki sta skupaj v EUCLID mreži, zaznava vse razelektritve. Kaj pa je v teh številkah je pa drugo vprašanje.
Prijavljen

brežičan
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 387

Lokacija: Brežice

« Odgovori #6 dne: 19. Februar 2015, 14:15:31 »

Vsekakor hvala za odgovor  icon_wink
Prijavljen
Capillatus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1991-01-14
Sporočila: 2386


Lokacija: Pohorje - 1050 m.n.v. Vremenski samouk.

WWW Email
« Odgovori #7 dne: 23. Februar 2015, 21:20:08 »

Dolgo časa sem se igral s temi številkami, in sem iz njih naredil/skodiral poseben index, ki se mu reče SLI (Slovenian Lightning Index). Metodo po kateri sem jo dobil ne bom opisoval, ker vsebuje določene (korekcijske) faktorje in normalizacije.
Vsako leto ima 4 točke, ki predstavljajo 4 mesece glavne nevithe sezone, se pravi Maj, Junij, Julij in Avgust. Vmes med leti je prazno ker za ostale mesece nisem klakuliral indexa, ker niti nima smisla. Vsak mesec ima svoje faktorje za preračunavanje indexa, da se znormalizira vrednost, ker drugače če bi delal brez faktorjev za vsak mesec, bi dobil enostavno navadne krivulje, kjer bi vedno imel julij najvišjo vrednost in maj najnižjo. Tako pa se s faktorji za vsak mesec posebej stvar znormalizira. Tako recimo vidimo v letu 2001, kako je bil po relativno precej aktivnem maju, preostali del sezone precej slab.
Dodan je tudi polinomski trend.



Ker sem dobil posebne vrednosti za ta index, sem iz tega skodiral še index fajl za NOAA serverje in aplikacije, tako da lahko s tem indexom delam korelacije z podatkovnimi bazami NCEP-a, recimo NCEP R2.
Primer je korelacija med SLI indexom in 500mb geopotencijalom. Pozitivna korelacija pove kje so bile geopotencijale višine večje obenem kot je bil večji tudi SLI index, in s tem tudi boljša sezona. Kjer je korelacija negativna, pomeni da je bila geopotencijalna višina nižja ko je šel SLI index gor, oz je bila boljša sezona. Tako dobimo neko osnovno predstavo o dobrih postavitvah po mesecih za boljšo sezono.

Korelacija za Junij ima precej pridih leta 2006.


Za julij pa ima pridih leta 2008.


Avgust je pa nekaj vmes.


Za konec sem naredil tudi korelacijo med NAO indexom in SLIjem. Korelacija je med 4 mesečnim povprečjem (MJJA). Zanimivo kako imajo nekatere sezone zelo močno pozitivno, nekatere pa močno negativno korelacijo. Na splošno bi lahko rekli da je boljšo sezono bolj ugoden pozitiven/nevtralen NAO.



Toliko zaenkrat.
Prijavljen

PatriceM
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1968-10-11
Sporočila: 156

Lokacija: Ljubljana

« Odgovori #8 dne: 15. April 2015, 21:10:14 »

@Capillatus: R squared vrednost 0,447 ti ne daje dovolj zanesljive ocene za polinomski trend, saj pomeni, da je napaka regresije primerljiva z napako zaradi šuma. Po vsej verjetnosti overfittaš podatke (e.g. zamenjuješ kratkoročno variabilnost, ki jo statistično modeliraš kot šum z dejanskim signalom). Vsekakor se moraš zavedati, da je pri statistiki izjemno pomembna tudi ocena napake postopka in ne samo vrednost, saj če je napaka večja od vrednosti, praviloma ne moreš zaključiti ničesar. Za začetek ti priporočam, da narišeš polinom, ki si ga dobil z ekstrapolacijo na malo daljši časovni skali (kjer ti bo prevladala najvišja potenca) in dvomim, da boš po tem še prepričan v pravilnost svojih rezultatov. Zelo lepe primere na to temo imaš tukaj.
Vsekakor pa je pristop, kjer si izbral mesečne vrednosti, primeren in računanje anomalij tudi. Tudi to, da si se odločil, da izbereš le mesece, kjer je število strel dovolj visoko, da imaš dovolj dobro razmerje signal/šum, je primerno - ampak čisto zaradi varnosti bi morda ne bilo slabo, če bi naredil analizo na letnih podatkih (celotno število strel v letu), ker je vseeno manj občutljiva na kratkotrajna nihanja. Tudi analiza za posamezne mesece (npr. junij po letih, julij po letih) ti da lahko podatke in predvsem oceno zanesljivosti (lahko pa se potrudiš še z manjšim zamikom podatkov npr. testiraš še podatke od npr. 15. junija do 15. julija in če imaš nihanja v trendu, potem veš, da je to rezultat šuma in ne signala).
Prijavljen
Capillatus
Nimbostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1991-01-14
Sporočila: 2386


Lokacija: Pohorje - 1050 m.n.v. Vremenski samouk.

WWW Email
« Odgovori #9 dne: 16. April 2015, 00:10:01 »

No dejansko je trend čista kalkulacija Excela, in vrednost nima sploh nekega pomena v tem primeru, ker bi lahko tudi na roko narisal trend kot sem prvo mislil, samo je bilo tako hitreje.  icon_biggrin Vrednost sem pa potem pustil na grafu če komu kaj pomeni. Wink Smiley Tako da hvala vseeno za razlago, a tu ne gre za noben pravi trend ali karkoli, temveč samo za neko okvirno črto ki sem jo prvo mislil narisat na roko. Cheesy

Kar se tiče pa samih podatkov, pa ni kaj komplicirat. Pridobljeni so na enostaven način, brez nekih napak. Tu so napake kvečjemu lokacijsko, pa še to na par 10m mogoče,v SCALARjevi profesionalni mteži. Gre za število strel, ki je precej sezonsko vezan podatek, in informativni pomen imajo glavni meseci nevihtne sezone. Nima smisla da dodajam ostale mesece, ker vsi skupaj nimajo strel niti pol toliko kot v najmanj aktivnem nesecu nevihtne sezone.
Izpostavil sem bistvo in podatke, sami trendi pa nimajo nekega pomena, ker poleg tega da je majhen vzorec, so tudi podatki vezani na lokalen vremenski pojav ki je včasih kar loterija. In tudi če bi imeli vedno super postavitev v povprečju, je večkrat že neka malenkost, recimo vlaga ali tajming, lahko razlika med 3000 in 13000 strelami v enem dnevu.
Tako ali tako pa ti podatki niso vse razelektritve, ampak samo CG, pa še to malo deluje če primerjam z ALDISom. Tako da ima SCALAR neke svoje kriterije, toda ok, če imajo vsi podatki SCALARJA iste kriterije, potem so med sabo prinerljivi in lahko ločimo dobre sezone od slabih, kar je bistvo tega, niso pa za primerjavo z ALDISom ali Blitzortung podatki.
Prijavljen

brežičan
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 387

Lokacija: Brežice

« Odgovori #10 dne: 01. Maj 2015, 15:14:29 »

Mogoče nisem zadel teme, pa vseeno. Kaj pomenijo te zelene črte ob razelektritvah in kaj pomenijo tisti krogci, ki se ob udaru strele raztezajo?

Prijavljen
paradolf
Član VD ZEVS
Cumulonimbus
*
Odsoten Odsoten

RD: 1971-07-11
Sporočila: 10252


Lokacija: Podgorje-Kamnik 387m.n.m. Ob gozdu 20m nad ravnino
robi.dolnicar@avtera.si
Email
« Odgovori #11 dne: 01. Maj 2015, 15:26:19 »

Zelene črte vodijo do postaj na podlagi katerih se locira udar strele.
Krogci ob udarih strel pa sem najprej mislil da so le ena od grafičnih možnosti za boljše videnje novih udarov, sedaj pa malo razmišljam da bi lahko ponazarjali hitrost potovanja zvoka ob udaru strele in doseg do katerega se ta zvok groma še lahko sliši. icon_question
Prijavljen

Kdor visoko leta dalec vidi Smiley
http://www.youtube.com/watch?v=5NgXE1X-XyM
Davis Vantage PRO2
brežičan
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 387

Lokacija: Brežice

« Odgovori #12 dne: 01. Maj 2015, 17:13:48 »

Sem tudi jaz pomislil na slednje do kod se sliši zvok. Po moje bo kar držalo, ker sem že nekaj prakticiral.
Prijavljen
medovreme
Administrator
Nimbostratus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1979-04-12
Sporočila: 2422


Lokacija: Kamnik - Duplica

« Odgovori #13 dne: 22. Julij 2015, 13:53:02 »

Zelene črte vodijo do postaj na podlagi katerih se locira udar strele.
Krogci ob udarih strel pa sem najprej mislil da so le ena od grafičnih možnosti za boljše videnje novih udarov, sedaj pa malo razmišljam da bi lahko ponazarjali hitrost potovanja zvoka ob udaru strele in doseg do katerega se ta zvok groma še lahko sliši. icon_question

Tole sem spremljal, odprl okno in gledal na ekran ter obenem upošteval nekajsekundni zamik, ki ga kaže na ekranu. Korelacija je bila bolj kot ne naključna ... ampak v veliko primerih je pa držalo, kot si opisal.

lp, Marko
Prijavljen

Kaj je na obzorju?
Strani: [1]
Natisni
Pojdi na: