Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoZime v preteklosti
Strani: 1 [2]
Natisni
Avtor Tema: Zime v preteklosti  (Prebrano 50601 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
Est! Est!! Est!!!
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1982-04-22
Sporočila: 487


Lokacija: Deskle - Soška dolina 91 m n.m.v. / Kojsko 243 m a.s.l. (Goriška Brda - postaja Davis, pogled SW); Korada - Daviska+Webcams (812m), Dolgi Laz - Daviska (888m)

WWW Email
« Odgovori #15 dne: 19. December 2015, 00:03:47 »

Poglej situacijo v drugi dekadi januarja 1987, je bilo zelo živahno! clap Tudi december 1986 je bil dinamičen da je kaj...prvi del sicer pod AC, nato pa pogosti prodori in kar nekaj ostrih front. Aaaaaahhhh, kje so take zime!!! bouncy
Prijavljen

Life is like weather! www.wineandweather.net/
krispy123
Cumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7171


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina)

« Odgovori #16 dne: 19. December 2015, 21:20:28 »

Sem videl ja sredi januarja 1987 je bilo v Ljubljani okrog 85 cm snega, tudi decembra 1986 ni bilo tako slabo sem pogledal. Sej pravim, da bom še spisal kaj v prihodnjih dneh.
« Zadnje urejanje: 19. December 2015, 21:22:31 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
krispy123
Cumulus

Odsoten Odsoten

RD: 1995-11-08
Sporočila: 7171


Lokacija: Ruše 309 m.n.v (Dravska dolina)

« Odgovori #17 dne: 23. December 2015, 14:35:44 »

Točno pred 11 leti so ponekod po Sloveniji(vzhodni del) zabeležili rekordno decembrsko snežno odejo v obdobju 1961-2014. Med obdobjem 20.12-24.12.1994 je obilno snežilo skoraj po večjem delu Slovenije. Sneženje je bilo nekoliko obilnejše v vzhodni polovici Sloveniji, kjer je ponekod zapadlo tudi več kot pol metra snega.

Višina snega 25.12.1994 po končanem sneženju po nekaterih dolinah,kotlinah.

Ruše: 75 cm
Lovrenc na Pohorju: 70 cm
Podsreda: 67 cm
Fram: 66 cm
Žetale: 65 cm
Novo mesto: 62 cm
Dvor: 61 cm
Šentilj v Slovenskih Goricah: 58 cm
Črnomelj: 57 cm
Bizeljsko: 56 cm
Škofja Loka: 54 cm
Maribor letališče: 54 cm
Celje: 54 cm
Cirkulane: 50 cm
Laško: 50 cm
Maribor: 50 cm
Kočevje: 49 cm
Gornji Grad: 48 cm
Polički vrh: 48 cm
Ptuj: 47 cm
Dravograd: 46 cm
Velenje: 42 cm
Ormož: 38 cm
Radenci: 36 cm
Postojna: 35 cm
Bohinjska Bistrica: 34 cm
Bled: 33 cm
Šmartno pri Slovenj Gradcu: 33 cm
Ljubljana Bežigrad: 32 cm
Murska Sobota: 30 cm
Lendava: 25 cm
« Zadnje urejanje: 23. December 2015, 14:37:46 od krispy123 » Prijavljen

Enjoy the weather, its the only weather you got
vremenar12
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1986-11-26
Sporočila: 1346


Lokacija: Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici (Prlekija)

« Odgovori #18 dne: 15. November 2016, 20:14:18 »

Dodajam še zime, ki so prinesle sneg in mraz že v novembru.

Zima 1962/1963: Ogromno snega konec novembra. Od 30 do 60 cm.

Zima 1980/1981: Že v začetku novembra zapadlo od 10 do 30 cm snega.

Zima 1988/1989: Precej mrzel november, v drugi polovici novembra je ležal sneg, pritisnil je hud mraz. 23. novembra je bilo na Blagušu v Slovenskih Goricah -21,5 stopinj Celzija, tudi drugod je bilo blizu -20 stopinj.

Zima 1993/1994: Okoli 20. novembra je začelo snežiti in je s presledki snežilo do konca meseca. 30. novembra je bila snežna odeja debela od 50 do 70 cm, največ snega je bilo na vzhodu Slovenije.

Zima 1998/1999: 21. novembra začelo snežiti in je naslednji dan snežilo pri negativnih temperaturah. Ponovno je snežilo 26. novembra.  Bilo je od 10 do 25 cm snega.

Zima 1999/2000: 19. novembra je ves dan močno snežilo ob negativnih temperaturah, zapadlo je od 20 do 40 cm snega, dva dni pozneje je spet snežilo in snežna odeja je bila ponekod višja od pol metra.

Zima 2005/2006: 22. novembra je prvič zapadel sneg, nato je snežilo še 24. novembra in obilneje 26. novembra ko je bila snežna odeja debela od 15 do 35 cm.

Zima 2010/2011: od 27. novembra naprej občasno sneženje, na Dolenjskem prek pol metra snega.

Prijavljen

30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.
vremenar12
Altostratus

Odsoten Odsoten

RD: 1986-11-26
Sporočila: 1346


Lokacija: Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici (Prlekija)

« Odgovori #19 dne: 15. November 2016, 20:28:17 »

Najbolj mrzel november je bil leta 1988, najbolj mrzel december leta 1879, najbolj mrzel januar leta 1942 še bolj baje leta 1709,  najbolj mrzel februar leta 1929.

December 1879 je bil ekstremen, prve dni sicer ni bilo kaj posebnega bile so padavine najprej sneg, potem prehodno dež in potem spet sneg. 6. decembra pa nas je od severovzhoda zajelo jedro polarnega zraka na 850 hpa je bilo 9. decembra -20 stopinj Celzija. V ljubljani je bilo zjutraj -26,4 podnevi -16,0 stopinj, kar velja za najhladnejši dan do zdaj. Potem dalje je vztrajal obsežen anticiklon nad srednjo Evropo skoraj do konca meseca. Nastala je temperaturna inverzija. Po nižinah je izjemen mraz trajal vse do 29. decembra. V višjih legah pa je popustil že sredi decembra. V nižinah je tako med 6. in 29. decembrom bilo ves čas pod -10 stopinj Celzija. Povprečna decembrska temperatura je bila -11,6 stopinj Celzija!

Prijavljen

30. 12. 2005 = 48 cm snega.
18. 01. 2013 = 45 cm snega.
max
Global Moderator
Cumulus
*****
Odsoten Odsoten

RD: 1964-11-07
Sporočila: 8029


Lokacija: Griže pri Žalcu 299m

WWW Email
« Odgovori #20 dne: 16. November 2016, 17:41:07 »

@vremenar12, vseh zim, ki si jih naštel, sem se sedaj spomnil, razen 1962/1963, ta je bila 1.leto preden sem prišel na svet  Grin icon_wink
Prijavljen

komar
Cirostratus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 208


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #21 dne: 28. November 2018, 21:07:10 »

Malce sem spet analiziral včeraj zvečer (okrog dve uri dela, da so izračuni bolj natančni, realni) kar se tiče kumulative snega na letni ravni po posameznem obdobju. Seveda podatki so vzeti in ARSO arhiva do takrat, ko še je večina postaj delovalo.

Povprečna letna kumulativa za Maribor Tabor znaša recimo v povprečju 81 cm, ampak to ne pove celotne zgodbe. Najbolj me je impresioniralo res izjemno obdobje zim med 61-70, 80-90 letih prejšnjega stoletja. Recimo za Novo mesto je znašala povprečna 10-letna kumulativa snega med 1981-1990 leti impresivnih 129 cm, na Maribor Tabor postaji 98 cm, Ljubljani Bežigrad 114 cm, Brniškem letališču 118 cm, Gornjem Gradu izjemnih 143 cm, Celju 99 cm in recimo v Rušah po Dravski dolini 136 cm. To nam pove marsikaj, kako noro je lahko naša Slovenija snežena, ko se nam zadeve poklopijo. Sploh glede na veliko bližino Jadranskega morja. Tako za zadnja leta z izjemo februarja 2018 smo imeli resnično precej nesreče s postavitvijo. Ampak boste videli, tudi bo še prej ko slej prišlo obdobje pravih in sneženo-mrzlih zim.

Povprečen padec letne snežne akumulacije je precej viden sploh od leta 1990 dalje, kot da bi z nožom odrezal, po večini nižinskih krajev pade letna kumulativa za cirka 25-30%.
Potem je tukaj še precej zanimiva zadeva, recimo sem vzel primerek mojega kraja ob severnem vznožju Pohorja v Dravski dolini. Torej, da je dejanska povprečna letna akumulacija snega sedaj v zadnjem obdobju 2011-2018 celo malenkost večja kot je bila v 2000-2010 obdobju. Če vzamem povprečno kumulativo snega iz 1961-1990 znaša le-ta pri nas točno 125 cm, v 1981-2010 obdobju pa je že precej padla na okoli 114 cm, kar je nekje identično kot Novo mesto, Črnomelj.



Potem pa če koga zanima, si pa letno beležim za večino nižinskih, dolinskih krajev še maksimalno letno višino snega po tabeli. Torej da imam vse na enem mestu, najbolj impresivne so mi te razlike že na kratkih razdaljah, top za spremljat in vse skupaj. Tako da tudi statistika je lahko še kako zanimiva, če veš kaj iščeš.






SPLOŠNA PRAVILA ZIMA:

Temperature:
-Zračna cirkulacija iz S/SV/ prinaša mraz in hladno vreme od gora do dolin.
-Zračna cirkulacija iz V je najbolj mrzla.
-Stabilno ozračje je za nižje dele Slovenije večinoma bolj mrzla opcija, kot nestabilno s padavinami (v topli polovici leta je obratno).
-Inverzije se naredijo takrat, ko je robusten anticiklon nad našimi kraji pozicioniran pravilno. Struktura mora biti obsežna in stabilna, najvišji geopotenciali nad nami. Dinamični anticiklon težje prinese dolgotrajno inverzijo in mraz.
-Zahodna zračna cirkulacija (Atlantik) je mila, JZ je topla. Lahko imamo JZ v višinah in mraz drugod, vendar je potrebno predhodno jezero mrzlega zraka. Zima s prevladujočo zahodno cirkulacijo je bila 13/14.


Sneg:
-Sneženje brez jezera hladnega zraka na razpolago je možno, so pa mejne situacije ob globokih ciklogenezah z dodatkom hladnega jezera najbolj ugodne za obilen sneg.
-Genovec je idealen ciklon. Ostali Mediteranski imajo manjši vpliv, saj so lahko predaleč, pregloboki, preveč na jugu.
-Po sneženju je idealna situacija AC vreme s šibko SV dinamiko vetrov.
-Obstaja možnost "mini" termičnega AC-ja z ledeno zimo tudi v Evropi. Januar 2017 je dokaz. Enkrat, ko je leden zrak "ujet" na celini, se ga težko odstrani v kolikor je mil Atlantik "zaprt".
-Zelo snežene zime niso nujno najbolj mrzle oziroma nasploh med hladnejšimi. Lahko so celo blago podpovprečne ampak zelo bogate s snegom.
-Ledene zime nimajo nikoli prevlade zahodne cirkulacije. Enkrat, ko je sneg na tleh, je stabilen AC njegov zaveznik. Lahko igramo ruleto in upamo na nov sneg, lahko pa to prinese izrazito otoplitev.
-Obilna sneženja so skorajda vedno bolj pogosta v drugi polovici zime.
-Inverzije ne pomenijo jezera hladnega zraka za sneg. Jezero ima v plasteh 0-1500m negativne temperature in rosišča. Inverzija pa pomeni lahko,da je ledeno zgolj med 0-500m, kar pa ob padavinah, tudi če je na2m -6 stopinj, ne prinese snega temveč zgolj žled. Vzdržljivost jezer je daleč najmanjša v subpanonskih pokrajinah, največja pa je v Bohinju ter pasu med Jesenicami do Rateč.
-Mikroklimatske značilnosti pokrajine delajo razliko. Potrebno je podrobno poznati klimo svojega področja, saj le-tako znamo v naprej predvideti "obnašanje" našega vrta ob določni barični konfiguraciji. Ne obstajajo "dobre" in "slabe" konfiguracije za vse, temveč zgolj lokalnega značaja. Balkanski ciklon lahko prinese Metliki 1m snega, ob istem času pa je Brnik kopen. Čista mejna situacija pa lahko prinese Brniku 1m snega, Metlika pa se bori s plundro. Vedno je potrebno gledati zadevo kompleksno in ne zgolj padavine GFS-ja.
-Radar in shema vetrov v živo je 24 ur pred dogodkom najboljša zadeva. Sploh spremljanje vetrov na različnih nadmorskih višinah (ohlajanje, fenizacija ipd.) ter formacija ciklogeneze v Mediteranu. S tem lahko ob predhodnem znanju precej lažje "napovemo", ali bo padavin več, manj ipd.
-Ne obstaja "srečen" del Slovenije. Po nižinah juga sneži več in bolj obilno, so pa tudi otoplitve precej bolj izrazite in mejne situacije precej slabše. Obratno, na severu je v povprečju manj padavin in skupne kumulative, so pa v krajih z reliefom na J strani precej bolj zaščiteni pred otoplitvami in imajo izrazito boljše možosti ob mejnih situacijah. Odvisno pač od same konfiguracije.


Ta informacija se je razširila po forumu, ne da bi kdo postregel s konkretnimi podatki o akumulacijah snega v Sloveniji v primerjavi z drugimi (sosednjimi ali bolj oddaljenimi) evropskimi državami. Vsaj jaz nisem nikjer zasledil teh podatkov (popravite me, če se motim). Gre torej za govorjenje na pamet. Tudi sam takšnih podatkov (še) nisem našel, bi jih bilo pa fino imet in primerjat, da vidimo kje dejansko smo. icon_smile

Res je lega Slovenije vremensko zelo raznolika in specifična, a ne dosti bolj od ostalih sosednjih držav.
Primeri:
  • Italija: Alpe (gorsko podnebje) -> Mediteran ((sub)mediteransko podnebje), hiter prehod npr. v Furlaniji-Julijski krajini (in tudi drugod na obrobju južnih Alp), veliko padavin na pregradah ob prevladujočih vlažnih JZ vetrovih, malo padavin ob S/SZ zračnem toku, ko je celotna južna polovica Alp pod vplivom fenizacije, na severni strani pa se pojavljajo orografske padavine (ta primer lahko opazujemo trenutno).
  • Avstrija: prav tako se lahko pojavljajo velike razlike med S in J stranjo Alp: zahodni vetrovi dostikrat prepihajo severno stran Alp, medtem pa je južna stran v zavetrju in vztrajajo jezera hladnega zraka. Trenutno imamo primer konstantnega sneženja in velikih količin snega severno od glavnega grebena Alp (Visoke in Nizke Ture), na južni strani pa suho in sončno in razmeroma toplo. Smiley
  • Hrvaška: prehod iz zmerno celinskega podnebja na območju Like (Gospić) v mediteransko podnebje na zahodni strani Velebita je prava definicija raznolikosti podnebja (sprememba v manj kot 10 km zračne razdalje)! Pri nas bi se temu lahko kosal prehod čez Trnovski gozd v Vipavsko dolino, a so razlike na Hrvaškem še nekoliko bolj jasne in izrazite.
  • Ajt no, Madžarska je več ali manj ena velika uravnava v Panonskem bazenu, v tej primerjavi je Slovenija res bolj pestra. icon_mrgreen

Če tako povzamem zgoraj napisano, ni Slovenija prav nič posebnega in izjemnega v primerjavi z našo okolico. Res pa je, da smo majhna država in imamo s tega stališča veliko pestrost vremenskega dogajanja in podnebnih tipov. icon_smile

Tako je.
V zadnjem času imamo res nesrečo glede postavitev baričnih tvorb, ker je trdovratna blokada (ki si jo sicer zimoljubci želimo) na napačnem mestu in preblizu nam. Pri takšni postavitvi, ko je anticiklon nad zahodno Evropo, le-ta pošilja oz. potiska doline s hladnim zrakom vzhodno od nas, ob tem pa se okrepijo splošni severni vetrovi. Temu pravimo tudi t.i. severni zastoj, ko na severni strani Alp lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas iz severa, južno od glavnega grebena Alp pa imamo zgolj severni fen in morda nekaj ploh, ki nastanejo zaradi labilizacije ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. V gorah je mrzlo in vetrovno, suha zračna masa pa ponuja odlično vidljivost. Po nižinah takšne prodore hladnega zraka (pri katerih smo le na zahodnem robu) skoraj ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu in z dodatkom fena lahko prav lepo ogreje.

Južneje na Balkanu so takšne postavitve spet bolj ugodne, ker veter običajno obrača iz S na SV in je dinarska pregrada na privetrni strani prav tako odličen "lovilec snega" - na Območju BiH, Črne gore, zahodne Srbije.
Skratka v takšnih situacijah Slovenija kot celota kar se tiče snega povsem izvisi. Mi za obilno sneženje (govorim za zahodno in osrednjo Slovenijo ter deloma naše Alpe) potrebujemo najprej sploh ciklon v severnem Sredozemlju, potem je pomembna še zelo specifična postavitev, saj mora biti nam najbolj ugoden genovski ciklon ravno prav postavljen in mora hkrati imeti še pot/premik proti V/SV. Pri tem gre pač lahko hitro kaj narobe: samo manjši premik zahodno ali severno, pa pademo v topli sektor z dežjem po nižinah namesto snega. Primer je ravno pokazal matic19. icon_smile Če se premakne preveč južno, dobimo manj padavin ter standardno okrepitev SV vetrov in s tem feniziranje na standardnih območjih. Za nas torej odločajo detajli, veliko dejavnikov mora sovpadat v ravno pravšnji meri. Prav zato takšne situacije niso zelo pogoste in potrebujemo veliko sreče. Tudi, če ciklon dobimo, močno sneženje običajno traja kak dan, morda dva, ker se potem ciklon že premakne naprej.
Medtem imajo v Avstriji na severni strani Alp, ponekod na Balkanu ter v italijanskih Apeninih to srečo, da za močno sneženje, večdnevno sneženje in ogromne akumulacije snega ciklona kje v bližini sploh ne potrebujejo. Za njih je dovolj le S oz. SV zračni tok, ki v nižjih plasteh prinaša še nekaj vlage. Vse ostalo opravi orografija. icon_mrgreen Samo poglejte si akumulacije snega v Apeninih v osrednji Italiji te dni ... tudi več kot 1 m v nekaj dneh, brez kakršnegakoli ciklona, zgolj in samo spust doline od SV in posledično SV zračni tok, ki iznad Jadrana prinaša vlažen zrak in vlago "odlaga" na prvih pregradah Apeninov. Poleg vsega tega se še ne rabijo obremenjevat, ali bodo padavine v snegu ali morda v dežju, ker je itak prvi pogoj prodor mrzle zračne mase, tako da je sneženje ob nizkih temperaturah zagotovljeno. No, seveda gre tu za hribovita območja na nadmorskih višinah nad 800 m, a vseeno.
Kako enostavno torej nekateri pridejo do velikih količin snega, samo prodor hladnega in dovolj vlažnega zraka na pravokotno postavljeno pregrado in to je to ... brez formacij ciklona na pravem mestu, brez nekih nians in podrobnosti, ki bi lahko šle narobe. icon_rolleyes

Pa naj še kdo reče, da je Slovenija snežni raj v Evropi.  icon_mrgreen

Res je, mraz v Celovcu je precej bolj trdovraten, sploh ob inverzijah in ob odjugah, ko večino Slovenije že prepiha, je Celovška kotlina zaščitena in brez problema naprej štejejo ledene dneve. Snega ob prehodih hladnih front dostikrat pade več kot južno od Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, ker območje prej doseže hladen zrak v nižjih plasteh in je tako več padavin v snegu. Ko hladen zrak doseže npr. dno Ljubljanske kotline, je lahko večina padavin že mimo. Če se dosti vozite čez Ljubelj, boste mnogokrat opazili precej več snega na avstrijski strani tunela (a ne zgolj zaradi senčne lege). Sneg tam sega potem tudi nižje v dolino. Je pa res, da so ob "balkanskih" ciklonih oni še precej na slabšem kot mi, saj je prav tako izrazita fenizacija, padavin pa precej manj.

« Zadnje urejanje: 05. Januar 2019, 17:38:13 od komar » Prijavljen

Preglednica športnih prenosov v živo: http://www.kabelska.net/viewtopic.php?f=61&t=742
Strani: 1 [2]
Natisni
Pojdi na: