Novice: Trenutno ni obvestil.
Dobrodošel, Gost. Prosim, prijavi se ali se registriraj.

 ZEVS ForumVremeSplošnoBožiči v preteklosti od letos nazaj, zeleni z rdečo bravo, beli z modro
Strani: 1 [2]
Natisni
Avtor Tema: Božiči v preteklosti od letos nazaj, zeleni z rdečo bravo, beli z modro  (Prebrano 33574 krat)
0 Člani in 1 Gost gledajo to temo.
komar
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 395


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #15 dne: 25. December 2015, 11:03:00 »

Bel božič v Sloveniji pogosto le pobožna želja. Letos brez snega že osmič zapored.

V nasprotju s predstavo nekaterih je običajen božič v Sloveniji zelen. Po večini države je bil bel božič nazadnje leta 2007, na Obali pa ga niso doživeli vsaj od leta 1948. Kot je pojasnil meteorolog Gregor Vertačnik, več kot 50-odstotna verjetnost za bel božič velja le za kraje, ki ležijo na 500 metrih nadmorske višine ali še višje. Največja verjetnost, da bi bil božič zasnežen, je v alpskih dolinah, kjer odjuge niso tako izrazite kot drugje. Po večini države, tudi v prestolnici, je bil božič nazadnje bel pred osmimi leti, v krajih z vsaj 500 metri nadmorske višine pa nazadnje leta 2011.

V Ratečah nekoč meter in pol snega

Med najbolj belimi božiči je bil sicer tisti leta 1994. Takrat so na primer v Novem mestu namerili 59 centimetrov snega, kar je po besedah Vertačnika tudi največ v zadnjih 50 letih v jugovzhodni Sloveniji.
Na Obali pa medtem belega božiča niso imeli vsaj od leta 1948 - verjetnost za bel božič je v Vipavski dolini in na obalnem predelu izjemno majhna. Največ snega za božič je po navadi v krajih, ki ležijo v alpskih dolinah in v Julijskih Alpah. Za to območje božiči s polmetrsko snežno odejo niso tako zelo nenavadni, je opozoril Vertačnik in kot enega od rekordnih belih božičev navedel tistega iz leta 1950, ko je bila snežna odeja v Ratečah debela 140 centimetrov.

Od -14 do +16,5 stopinj Celzija

Tudi temperature v zadnjih letih niso bile preveč božične. V Ljubljani se je tako zadnja tri leta temperatura zraka na božični dan povzpela nad deset stopinj Celzija. V zadnjih 15 letih je bilo v prestolnici najhladneje leta 2001, ko so jutranje temperature dosegle minus 14 stopinj. Najtopleje je bilo medtem leta 2009, ko je bilo popoldne v prestolnici kar 16,5 stopinje. Leto 2009 je bilo še posebej toplo tudi v Portorožu, kjer so čez dan izmerili 18 stopinj Celzija, najnižja temperatura pa je bila v zadnjih 15 letih v Portorožu izmerjena leta 2001, in sicer minus osem stopinj.

Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/bel-bozic-v-sloveniji-pogosto-le-pobozna-zelja-letos-brez-snega-ze-osmic-zapored/381964



Kako so videti beli božični prazniki, smo sicer v preteklih letih že kar malo pozabili. Zadnji bel božič je bil namreč v krajih nad 500 metrov nadmorske višine leta 2011, ko je večji del Koroške in višje lege Gorenjske prekrivala skromna, 5-centimetrska snežna odeja, okoli 10 centimetrov snega pa je bilo na Kočevskem in v delu Notranjske. Že 13 let pa je od zadnjega belega božiča minilo po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije, a tudi takrat je bilo snega marsikje le za vzorec.

Precej bolj zimsko je bilo ob koncu leta 2005, ko nas je močno sneženje zajelo ravno na božični dan. Snežilo je tri dni zapored in zapadlo od 30 do 60 centimetrov snega. Veliko snega je zapadlo tudi v južnem delu Primorske, za krajši čas je snežilo celo ob morju.

Vendar pa so beli prazniki pri nas prej izjema kot pravilo. Če izvzamemo Primorsko in višje ležeče kraje, je bilo v večjem delu države v zadnjih 70 letih še enkrat več zelenih kot belih božičev. Zaradi podnebnih sprememb je možnost za bel božič vsaj za polovico manjša, kot je bila pred 30 in več leti. Večja verjetnost kot za bel božič je za belo novo leto.



Vir: Rok Nosan, 24. 12. 2020 (https://www.24ur.com/novice/slovenija/bozicna-fronta-bo-v-visje-lezece-kraje-prinesla-pravo-zimsko-idilo.html)



Zadnji bel božič smo po nižinah imeli leta 2007, ko je večji del Slovenije prekrivala skromna, le nekajcentimetrska snežna odeja. Po nižinah večjega dela države je bil v zadnjih 70 letih v povprečju bel vsak tretji božič. Od sredine prejšnjega stoletja je bilo v Ljubljani 26 belih in 45 zelenih božičev. Precej manjša je verjetnost, da bo nižine prekrivala vsaj 10-centimetrska snežna odeja. Po podatkih Agencije za okolje se ta v večjem delu nižin giblje od 10 do 20 odstotkov.  

Od sredine prejšnjega stoletja je bil v večjem delu nižinskega sveta, še zlasti na vzhodu države, s snegom najbolj radodaren božič leta 1994. Sneg, ki je takrat prekrival velik del države, je zapadel med 20. in 24. decembrom. Marsikje ga je bilo več kot pol metra, kopni so ostali le najnižji deli Primorske.  

Precej večja verjetnost kot za bel božič je za belo novo leto. Po podatkih Arsa smo v zadnjih 70 letih v Ljubljani leto 34-krat začeli z belino, v Mariboru pa se je to zgodilo le enkrat manj. Najdebelejša snežna odeja je v Ljubljani tla prekrivala prvega januarja 1968 (40 centimetrov), v Mariboru pa prvega januarja 1971 (43 centimetrov).

Vir: Rok Nosan, 19. 12. 2020 (https://www.24ur.com/novice/slovenija/bel-bozic-v-vecjem-delu-drzave-bolj-malo-verjeten-a-upanje-umre-zadnje.html)



Leto 2020 se v alpskih dolinah poslavlja s pravo zimsko pravljico. Območje Rateč in Kranjske Gore prekriva skoraj meter debela snežna odeja, na območju Jesenic in Bohinja pa je snega okoli pol metra. Na prehodu v novo leto je bilo tu nazadnje podobno veliko snega pred 12 leti, za novo leto 1971 pa je bilo snega še več, v Ratečah kar 107 centimetrov. Več kot meter snega je bilo tu tudi za novo leto 1951 (105 centimetrov) in 2006 (101 centimeter). Letošnji prehod v novo leto bo torej na območju zahodne Gorenjske s snegom med radodarnejšimi, povsem drugače pa bo drugod po Sloveniji, kjer bomo v novo leto marsikje že šesto leto zapored vstopili brez snežne odeje.

Najbolj belo novo leto je bilo podobno kot v Ratečah tudi marsikje drugod po Sloveniji leta 1971, ko je bilo v Kočevju 46, v Mariboru pa 43 centimetrov snega. V Ljubljani pa je bilo s snegom najradodarnejše novo leto 1968, ko je tla prekrivala 40-centimetrska snežna odeja.  



Avtor: Rok Nosan, 31. 12. 2020 (https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvi-dnevi-leta-2021-gorenjski-prinasajo-novo-posiljko-snega.html)
« Zadnje urejanje: 18. Januar 2021, 15:47:30 od komar » Prijavljen

Popravilo vseh znamk mobilnih aparatov: https://m.facebook.com/Cegla-Servis-100182751898460/
ŠTROMAR
Član VD ZEVS
Cumulus
*
Odsoten Odsoten

RD: 1958-10-24
Sporočila: 8881


Lokacija: Ljubljana Koseze, 305 m.n.m.

WWW
« Odgovori #16 dne: 08. December 2016, 16:47:31 »

Res bi bilo primerno napisati na katero lokacijo v Sloveniji se nanašatale statistični pregled !
Po možnosti že v naslovu teme.
Prijavljen

WS2300, WS2350 in WS2355 od Lacrosse technology so zakon !
komar
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 395


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #17 dne: 20. December 2017, 10:54:50 »



Vir: ARSO
Prijavljen

Popravilo vseh znamk mobilnih aparatov: https://m.facebook.com/Cegla-Servis-100182751898460/
komar
Cirokumulus

Odsoten Odsoten

RD: 0000-00-00
Sporočila: 395


Lokacija: Radovljica (491 m.n.v.)

« Odgovori #18 dne: 17. December 2020, 10:20:35 »

Snežna odeja na božično jutro

1. Časovni trak višine snežne odeje na božično jutro (zemljevidi višine snežne odeje 25. decembra ob 7. uri zjutraj za obdobje 1961-2018): http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/interesting-topics/christmas-maps

2. Karta verjetnosti, da bo na božično jutro snežna odeja debela vsaj 1 cm: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/snow/christmas-snowcover-1cm.png

3. Karta verjetnosti, da bo na božično jutro snežna odeja debela vsaj 10 cm: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/snow/christmas-snowcover-10cm.png

V tem videu si pa lahko ogledamo podatke za višino snežne odeje na božični dan od leta 1961 do 2014: https://www.facebook.com/ArsoVreme/videos/1778241282199939/
Prijavljen

Popravilo vseh znamk mobilnih aparatov: https://m.facebook.com/Cegla-Servis-100182751898460/
Strani: 1 [2]
Natisni
Pojdi na: