Na dolgih progah se načrtovanje leta že dolgo ne dela več po kriteriju najkrajše razdalje (great circle), ampak je glavno merilo ekonomika. Torej se izbere pot, ki se letalski družbi najbolj splača.
Dejavnikov je več: od strukture zračnega prostora, cene nafte, cene zračnega prostora do seveda vremena. Vetrovi pri letu, ki traja nekaj ur, lahko prinesejo velik prihranek v času in denarju, če se izbere optimalna pot.
V praksi se pot načrtuje dnevno, glede na vremensko prognozo. Preko Atlantika se vsak dan definirajo zračne poti, ki bodo ta dan v uporabi (glej
karte, v celinskem delu Evrope pa se izbere najbolj optimalne od obstoječih (fiksnih) zračnih poti.
Krajši leti znotraj Evrope pa uporabljajo fiksne načrte letov - pri uro dolgih letih prav fleksibilen pač ne moreš biti, pa tudi vpliv vetra na ekonomiko je manjši.