naslednje »

[PatriceM]

Letošnja sezona taljenja Arktičnega ledu je zares izjemna     Danes velja, da so z vsemi pasivnimi mikrovalovnimi senzorji in različnimi metodami obdelovanja signala izmerili najnižjo vrednost tako obsega kot površine arktičnega morskega ledu do sedaj in kot vse kaže, bo obseg ledu v najnižji točki manjši od 4 mio km2 (trenutna vrednost tako NSIDC kot IJIS je okrog 4.1 mio km2). Izginjanje Arktičnega ledu je močan indikator pravilnosti klimatoloških teorij v smislu pomena izpustov CO2 v zrak, hkrati pa tudi velik izziv za tiste znanstvenike, ki se ukvarjajo z modeliranjem podnebja, saj tako hitrega izginjanja v večini globalnih cirkulacijskih modelih niso napovedovali.
Edit: JAXA je izdala poročilo o rekordu: http://www.eorc.jaxa.jp/en/imgdata/topics/2012/tp120825.html
Edit2: Glede na to, da je tekoče povprečje 5 dni padlo pod rekordno vrednost, je uradno poročilo o rekordno nizki vrednosti izdal tudi NSIDC

[PatriceM]

Za spremembo 2, glede na kvaliteto medijev zaradi šparanja na novinarjih v zadnjem času, zelo osvežujoča članka o letošnjem rekordu na dnevniku:
Članek o rekordu in
Intervju z dr. Lučko Kajfež Bogataj

[PatriceM]

Danes se je prvič, odkar Cryosphere today objavlja podatke o meritvah površine morskega ledu, zgodilo, da je dnevna anomalija povprečja 1979-2008 po absolutni vrednosti presegla površino samo:

[PatriceM]

NSIDC je izdal redno mesečno poročilo o stanju Arktičnega ledu v avgustu 2012:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/09/arctic-sea-ice-falls-below-4-million-square-kilometers/

Povzetek poročila in nekaj opažanj:

Po izmerjeni novi najnižji vrednosti obsega arktičnega morskega ledu dne 26. avgusta se je obseg zmanjševal in je sedaj pod 4 mio km2. V primerjavi z razmerami v Septembru v 80-tih in 90-tih letih prejšnjega stoletja to pomeni zmanjšanje za 45% v obsegu ledu. Vsaj še en ali dva tedna lahko pričakujemo nadaljne taljenje ledu.

Pregled stanja ledu
V celotnem mesecu avgustu so bile izmerjene vrednosti nižje od rekordnih vrednosti v letu 2007, kar je botrovalo rekordno nizki povprečni vrednosti za mesec avgust, ki je znašala 4.72 mio km2 - količina je ocenjena na podlagi satelitskih meritev od leta 1979. Obseg ledu je bil neobičajno nizek v vseh področjih Arktike, razen v vzhodnem Grenlandskem morju, kjer je bil obseg blizu povprečne vrednosti. 26. avgusta je 5 dnevno tekoče povprečje doseglo nižjo vrednost od predhodne najnižje vrednosti, izmerjene 18. septembra 2007, ki je znašala 4.17 mio km2. Do konca avgusta je obseg zdrknil pod 4 mio km2. Večinoma se obseg neha krčiti v drugem tednu septembra.

Povprečno dnevno zmanjševanje obsega ledu v avgustu 2012 je znašalo 91.700 km2, kar je največja hitrost zmanjševanja, izmerjena v avgustu od začetka satelitskih meritev v letu 1979. Avgusta 2007 je ta vrednost znašala 66.000 km2, v predhodno rekordnem letu 2008 pa 80.600 km2. Povprečno se sicer led v avgustu dnevno zmanjša za 55.100 km2. Večina izmerjene izjemno hitre izgube gre na račun izgub v Čukotskem in Vzhodno sibrskem morju, katerih vzrok je bila deloma tudi izjemen ciklon, ki je v to območje prišel v začetku meseca in je prispeval k razbitju ledene ploskve. Navkljub temu, ko se je ciklon polegel, je povprečna dnevna izguba še vedno znašala 77,800 km2 dnevno.

Avgustovske temperature na višini 925 hPa so ostale 1-3 stopinje C nad povprečjem nad večino pacifiškega sektorja Arktičnega oceana (opomba prev.: Mišljeno predvsem Beaufortovo, Čukotsko in Vzhodno sibirsko morje in Centralni Arktični ocean severno od teh morij). Na Atlantski strani sta Karsko in Barentsovo morje imela 1-4 stopinje nižje temperature od dolgoletnega povprečja.

Primerjava z prejšnjimi leti
Mesečni obseg je bil z vrednostjo 4.72 mio km2 nižji od dolgoletnega povprečja za kar 2.94 mio km2 (opomba: po pregledu septemberskih vrednosti sem odkril, da so povprečne mesečne vrednosti za september bile nižje od letošnje avgustovske samo v letih 2007, 2008 in 2011). Skupaj z letom 2012 sedaj znaša povprečna letna izguba od leta 1979 obsega ledu 78.100 km2 ali 10.2% relativno na obdobje 1979-2000.

V članku so sicer navedene še opažanja o nenavadno visokih temperaturah morja (na površini), ki so se sicer začasno zaradi pospešenega taljenja znižale, vendar so se do konca 3. tedna avgusta večinoma vrnile na prejšnjo anomalno visoko vrednost. Poleg tega so v poročilu navedene dodatne izgube večletnega morskega ledu, ki je praviloma bolj odporen na taljenje.

[PatriceM]

Imamo srečo in marsikateri znanstvenik, ki sodeluje na Arktičnih/Antarktičnih odpravah je pripravljen svoja opažanja in delo neposredno na terenu deliti z nami. Predstavljam vam blog dr. Julliene Stroeve iz ameriškega NSIDC, ki trenutno izvaja ročne meritve severno od Svaalbarda. Ogledate si ga lahko na http://iceedge2012.wordpress.com/
Javljanja iz tako severnih zemljepisnih širin so precej težavna, saj je sprejem do geostacionarnih satelitov večinoma nemogoč zaradi tega, ker so pod obzorjem. Vsekakor pa boste lahko prebrali nekaj zanimivih zgodb.

[PatriceM]

Glede na nekatere izjave nekaterih forumašev o pomenu letošnjega najnižje izmerjenega obsega Arktičnega ledu, sem se malo pozabaval s statistiko (in hkrati izkoristil priložnost, da se pobliže spoznam programom R). Te rezultate sem dobil:
- Povprečni minimalni obseg ledu 1979-2000 (5 dnevno tekoče povprečje) 6.70 +/- 1.01 mio km2                                                                                                                                                                                   
- Minimalni obseg leta 2012 (5 dnevno tekoče povprečje): 3.41 mio km2                                                                                                                                                                                                         
- Razlika med povprečjem 1979 in letom 2012 3.29 mio km2, kar je 6.54 standardnih odklonov                                                                                                                                                                                     
- Verjetnost, da znaša obseg 3.41 mio km2 ali manj je 2.977e-11 oziroma 1: 33.596.373.667                                                                                                                                                                                     
- Verjetnost, da boste zadeli sedmico na lotu je  6.502e-08 oziroma 1: 15.380.937                                                                                                                                                                                             
- Verjetnost minimalnega obsega je torej 2184 krat manjša, kot da bi zadeli sedmico na lotu

Torej, če naj bi bile razmere take, kot so bile med leti 1979 in vključno 2000, potem je verjetnost, da bi izmerili tako nizek obseg ledu manjša, kot je verjetnost, da boste zadeli sedmico na loteriji. V izogib možnim napakam prilagam še skripto za R, s katerim sem naredil izračune:

ext = read.csv("NH_seaice_extent_final.csv", skip=2, header=FALSE, sep=",", dec=".", col.names=c("Year","Month", "Day", "Extent", "Missing", "File"))
minext=c()
for (year in unique(ext[which(ext$Year>1978 & ext$Year<=2000),1])) {
  if (year<1988) {
    minext=append(minext, c(min(SMA(ext[which(ext$Year==year), 4],3), na.rm=TRUE)))
  }
  else {
    minext=append(minext,c(min(SMA(ext[which(ext$Year==year), 4],5), na.rm=TRUE)))
  }
}
minextmean=mean(minext)
minextsd=sd(minext)
extnrt = read.csv("NH_seaice_extent_nrt.csv", skip=2, header=FALSE, sep=",", dec=".", col.names=c("Year","Month", "Day", "Extent", "Missing", "File"))
min2012 = min(SMA(extnrt[which(extnrt$Year==2012), 4],5), na.rm=TRUE)
d=minextmean-min2012
nsigma=d/minextsd
pice = pnorm(min2012, mean=minextmean, sd=minextsd)
plot = factorial(7)*factorial(32)/factorial(39)
cat("- Povprečni minimalni poletni obseg ledu 1979-2000 (5 dnevno tekoče povprečje)", formatC(round(minextmean, 2), 2, format="f") , "+/-", formatC(round(2*minextsd,2),2,format="f"),"mio km2\n")
cat("- Minimalni obseg leta 2012 (5 dnevno tekoče povprečje):", formatC(min2012, 2, format="f"), "mio km2\n")
cat("- Razlika med povprečjem 1979 in letom 2012", formatC(d, 2, format="f"), "mio km2, kar je", formatC(nsigma, 2, format="f"), "standardnih odklonov\n")
cat("- Verjetnost, da znaša obseg",formatC(min2012, 2, format="f"),"mio km2 ali manj je", formatC(pice, 4, format="g"),"oziroma 1:", format(1/pice, format="d", big.mark="."),"\n")
cat("- Verjetnost, da boste zadeli sedmico na lotu je ", formatC(plot, 4, format="g"),"oziroma 1:", format(1/plot, format="d", big.mark="."), "\n")
cat("- Verjetnost minimalnega obsega je torej", round(plot/pice,0), "krat manjša, kot da bi zadeli sedmico na lotu\n")


Privzel sem normalno porazdelitev. Podatki od 1979 do 1987 vsebujejo po tri točke, ker meritve potekajo na vsak drugi dan, od vključno 1988 dalje pa na vsak dan in 5 dnevno povprečje vsebuje 5 točk. Napak zaradi avtokorelacije ni videti, je pa možno, da so še kake druge napake v sami porazdelitvi in je morda uporaba normalne porazdelitve neprimerna (sicer malo verjetna, a testov teh odklonov nisem opravil).

Edit: 12:54 - Oceno +/- sem spremenil v 2 sigma, kar pomeni, da 95% vrednosti pade v ta rang.
Edit: 14:29 - V programu je bila manjša napaka (za 2012 sem nehote izračunal 3 dnevno namesto 5 dnevnega povprečja, kar pa rezultatov ni bistveno spremenilo
Edit: 14:56 - Popravek izpisa (napačno izpisoval razliko pri verjetnosti ledu namesto same vrednosti)
Edit: 2.10. 18:53 - lepotni popravki izpisa (zaokrožitve)

[PatriceM]

NSIDC jevo poročilo o doseženi najnižji vrednosti v septembru je na voljo na tej povezavi:
http://nsidc.org/news/press/2012_seaiceminimum.html

Najnižje izmerjeno povprečje je bilo tako kot v mojem izračunu 3.41 mio km2. V poročilu poudarjajo, da so se razmere v Arktiki dramatično spremenile (kar je razvidno tudi iz mojega izračuna zgoraj). Predvsem zaradi izginjanja večletnega morskega ledu imamo sedaj bistveno več enoletnega, sezonskega ledu, ki pa se bistveno lažje stali (zaradi manjše debeline in večje slanosti). Čeprav večina modelov sedaj kaže na Arktiko brez poletnega morskega ledu v letu 2050, pa opažanja kaže, da se bo to zgodilo precej hitreje.

[Capillatus]

@PatriceM, zanima me kak komentar na tole.



vir: http://arctic-roos.org/observations/satellite-data/sea-ice/ice-area-and-extent-in-arctic

Kot je normalno za ta čas, gremo nazaj gor, po padcu zaradi advekcije od močnega sistema v začetku Avgusta.

[PatriceM]

Dogajanje niti ni preveč presenetljivo, glede na to da se spreminja tudi amplituda med maksimumom in minimumom površine in sem deloma pričakoval tako dogajanje. Upoštevati je potrebno, da je led dober izolator in da dejansko odsotnost ledu pomeni večji izsev toplote v vesolje - v tem vidu bi bilo koristno prebrati študijo Tietscheja in soavtorjev: http://www.agu.org/pubs/crossref/2011/2010GL045698.shtml , ki je delal računalniške simulacije tako, da je "odstranil" led v modelih v začetku poletja in gledal, kako se led obnaša glede na modele skozi čas in je odkril močno negativno zanko, kar se tiče zmanjševanja količine ledu, namreč, čeprav je simuliral odstranitev celotnega arktičnega ledu (umetno, preučevali so samo en parameter), se je led v le nekaj letih vrnil na klimatološko povprečje (res je, da ostranitev ledu poleti predstavlja pozitiven feedback, ker ocean dejansko absorbira več sončne svetlobe, a je le ta glede na to študijo več kot skompenziran z negativnim feedbackom povečanega IR sevanja v vesolje preko zime).
Če povzamem: Da bi celotni arktični bazen ne zamrznil v tem času se mi zdi še kar nekaj časa nezamisljivo. Vendar pa, površina morskega ledu, ki nastane pozimi je lahko ekstremno varljiva - lep primer smo imeli ravno letos spomladi, ko je bila aprila površina ledu precej nad leti 2006, 2007 in 2011 in vendarle smo skozi poletje prišli do najnižje površine (obsega in izračunanega volumna) do sedaj. Tako da tako hitrim nihanjem in naraščanjem površine ne bi dal pretiranega pomena - vsekakor pa bo zanimivo videti output modela PIOMAS v začetku novembra, ki bi lahko nakazal, da se bo upadanje ledu vendarle nekoliko upočasnilo - ampak ne glede na to imej v mislih tudi, da je količina ledu glede še na 10 let nazaj bistveno manjša in da je zelo verjeten (nad 99%) odtis globalnega segrevanja - tako majhna verjetnost minimuma, kot sem jo izračunal, zelo močno kaže na to.
Vsekakor pa moram priznati, da si odprl kar nekaj zanimivih vprašanj (ne samo v tej temi, pač pa tudi v temi globalno segrevanje) in upam, da bom lahko prihajajoče praznike izkoristil, da dejansko naredim nekaj izračunov - bo pa odvisno tudi od vremena, ker tako lepih dni, kot je bil današnji vsekakor ne bi rad preživel za računalnikom in rabim enostavno malo več časa, da jih naredim.

[PatriceM]

NSIDC je izdal redno mesečno poročilo o stanju ledu septembra 2013. Ključni povzetki so:
- povprečni septembrski obseg je letos znašal 5.35 mio km2, kar je kar 1.72 mio km2 več od lanske rekordne vrednosti 3.63 mio km2, a še vedno 1.17 mio km2 pod povprečjem 1981-2010 (pozor: pri primerjavi s poročili v preteklih letih upoštevajte, da so spremenili obdobje za klimatološko primerjavo in s tem tudi povprečja).
- temperatura na višini 925 hPa je bila 1-3 stopinje nižja od lani in je bila celo nižja od povprečja 1981-2010
- letošnja vremenska slika je bila bistveno drugačna od lanske, saj je bilo poletje precej hladno in izjemno ciklonsko nad samim Arktičnim oceanom (za razliko od lani, ko so bili cikloni razporejeni bolj v okoli severne obale Evrazije), kar je pomenilo bistveno manjši izvoz ledu v toplejše vode, nižje temperature in nižji albedo (več odbite sončne svetlobe). Poleg tega je bil zmanjšan dotok toplega zraka iz bolj južnih območij.
- hladne razmere so prispevale k temu, da se je na Grenlandiji stalilo manj ledu kot rekordnega lanskega leta, a še vedno več kot v povprečju 1981-2010
- Trend izginevanja ledu je še vedno 13.7 % na dekado.
- navkljub temu, da se je letos ohranilo več ledu, pa stanje še vedno ni enako stanju v 80 tih letih prejšnjega stoletja. Za to, da se večletni led obnovi, je potrebno več let podobnega vremena kot letos.
- na Antarktiki je bila izmerjen rekorden maksimalen obseg ledu, ki je znašal kar 19.47 mio km2. Študija dr. Zhanga kaže, da je to posledica ojačitve vetrov tik nad površino, saj se led pod vplivom vetrov bolj kompaktificira, kar posledično pomeni večjo debelino in odpornost na taljenje.

[matic19]

Da bo za arhiv: v zadnjih dneh je bila dosežena največja površina ledu na Antarktiki od začetka satelitskih meritev, to je od poznih 70. let prejšnjega stoletja, s tem, da so na južni polobli še vedno sredi zime, zato se bo obseg še naprej povečeval, z njim pa verjetno tudi pozitiven odklon obsega površine ledu.

[matic19]

Tema je sicer že nekaj časa neaktivna, vseeno pa naj prilepim sliko, ki se bo kot kaže zapisala v zgodovino kot ekstremno velik negativen odklon od povprečne površine morskega ledu na zemlji v jeseni 2016. Letošnja jesen je res nekaj posebnega, še nikoli videnega od začetka satelitskih meritev (od 70. let 20. stoletja):



Prav tako so impresivni odkloni povprečne temperature v krajih nad 80° severne širine, okoli 20°C pretoplo je na severnem polu v tem času. Od kar spremljam te zadeve, še nisem videl česa takega.

[računalnik]

Scott and Shackleton logbooks prove Antarctic sea ice is not shrinking 100 years after expeditions
http://www.telegraph.co.uk/science/2016/11/24/scott-shackleton-logbooks-prove-antarctic-sea-ice-not-shrinking/

[PatriceM]

Še nekoliko podrobnejši članek o Antarktičnem ledu: https://www.carbonbrief.org/captain-scott-expedition-logs-reveal-antarctic-sea-ice-history

[uri]

Kratek povzetek poročila Arktičnega stanja za 2018:

https://www.youtube.com/watch?time_continue=150&v=XntO9a-NpeM