naslednje »

[PatriceM]

Seznona taljenja Arktičnega morskega ledu se počasi končuje, o čemer se lahko prepričate na tej sliki:


(To je slika ledolomilca Healy, ki se nahaja na zemljepisni širini 85 stopinj severno in s pomočjo katerega znanstveniki izvajajo meritve. Še opombe: čeprav je led v kar precej slabem stanju se morate zavedati, da ledolomilci pri svojem napredovanju iščejo področja najslabšega ledu in zaradi tega slika ne predstavlja povprečnega ledu na nekoliko širšem območju)  

Da, Arktika je deloma začela že zmrzovati, čisto v skladu z letnim časom in trenutnimi vremenskimi razmerami. A obseg ledu se še vedno krči, kar se zdi na prvi pogled absurdno, a ni. Zmrzuje namreč predvsem najsevernejši (najhladnejši) predel Arktike in center (geografsko gledano) ledene površine, medtem ko na obrobju še vedno poteka taljenje, in to navkljub temperaturam ozračja, ki so nekje že pod ničlo. Kaj so razlogi:
- morska voda ne zamrzne pri 0 C, ampak šele pri -1.8 C (slanost)
- zaradi slanosti morska voda nima anomalije, da gostota med 0 in 4 C z upadom temperature narašča
- globina "premešane vode" je v Arktičnem oceanu izjemno velika, tudi do 200 m
- slednje dvoje pomeni, da se mora izgubiti precej več toplote, predno segreta voda v Arktičnem oceanu začne zmrzovati
- in seveda, ne najmanj pomembno, na obrobju ledu je precej pomembnejši faktor, ki prispeva k taljenju ledu segreta voda (v primerjavi s segretim zrakom) in lahko ob primernem mešanju (ki se zaradi odsotnosti anomalije lažje zgodi) več kot nadomesti toplotne izgube v ohlajeni zrak (v septembru, da ne bo pomoti)
- na koncu pa, ko smo že pri obsegu, zelo pomembno je tudi gibanje ledu, saj lahko primeren veter dodatno zmanjša obseg ledu tako, da ga poriva v smeri Grenlandije in Kanadskega otočja in s tem zelo zmanjša obseg (in deloma površino), ne pa tudi celotne količine (volumen) ledu, kar se je zgodilo v famoznem letu 2007, ko smo doživeli najmanjši obseg (a pozor, to ne pomeni, da se bi leto 2007 lahko zgodilo npr. v 80 tih letih prejšnjega stoletja, saj je led bil že v letu bistveno oslabljen - če upoštevam model PIOMAS (pozor, ni meritev, ampak model, ki pa je vseeno bil dokaj dobro podprt z merjenji) je volumna v 2010 in 2011 manj kot v 2007) in bi enake razmere kot v 2007 kaj lahko povzročile še večje zmanjšanje obsega - del tega smo videli tako lani kot letos v začetku julija, ko so ustrezne vremenske razmere dejansko vodile do najmanjšega obsega v juliju).    

Trenutno je obseg morskega ledu po IAXA približno 4.7 mio km2, le malenkost več od leta 2008 in kakih 0.15 km2 več kot v letu 2007, površina po isti meritvi je nekje tam-tam (sodeč po grafu, nič več). Graf univerze v Bremnu kaže nižjo vrednost obsega kot 2007, graf Arctic Roos pa večjo vrednost obsega kot v 2008 (edini od virov, ki kaže več), površine pa malo manj kot 2008. Kakšen bo dejanski končni minimum pa je težko reči, še zlasti, ker je led čedalje bolj fragmentiran - kar sicer poleti pomeni več taljenja, a tudi hitrejše zamrzovanje nazaj.

Glede na raziskave Tietsche-ja & co (http://www.agu.org/pubs/crossref/2011/2010GL045698.shtml) je namreč vpliv zaradi zmanjšanja odbojnosti vode napram ledu manjši od vpliva slabše izolacije zaradi pomanjkanja ledu, kar pa po drugi strani pomeni, da se variacije v negativno smer (zmanjšanje ledu) hitro izničijo. Ampak slednjega vsaj v zadnjih petih letih (ja vem, prekratka doba, da bi lahko sledili, ne glede na napoved modela, da se obseg ledu restavrira v 2-3 letih) nismo opazili in dejstvo ostaja, da smo v zadnjih petih letih dosegli 5 najnižjih obsegov. Če primerjamo to dejstvo z napovedmi IPCC, vidimo, da je zmanjšanje ledu kar 4 krat večje od napovedi. Študija, ki so jo pripravili Rampal in ostali razliko pripisuje napačnemu modeliranju gibljivosti ledu (tanjši led je bolj gibljiv kot debelejši in ima večjo možnost, da ga odnese v severni Atlantik skozi ožino med Grenlandijo in Svaalbardom, IPCC modeli tega ne predvidevajo), več si lahko preberete tukaj:
http://web.mit.edu/~rampal/rampal_homepage/Publications_files/Rampal_etal2011.pdf

[PatriceM]

NSIDC je izdal redno mesečno poročilo, ki se nanaša na stanje ledu v avgustu 2011.

Povzetek poročila je sledeč:
- povprečni mesečni obseg je v avgustu znašal 5.52 mio km2, kar je druga najnižja vrednost od leta 1979, ko so se začela satelitska merjenja do sedaj in je 160.000 km2 več od najnižje vrednosti v avgustu 2007 in 2.15 mio km2 nižja od povprečja 1979 - 2000.
- konec avgusta je bil obseg ledu od rekordne vrednosti, dosežene leta 2007 večji za 100.000 km2. Dne 5. septembra je najnižja letna vrednost bila že nižja od najnižje vrednosti v letu 2008, druge najnižje najnižje letne vrednosti obsega, izmerjene do sedaj
- temperature na višini 1000 mnm so bile za 1-4 stopinje C višje od povprečja 1980-2010 (opomba: temperature na 2m so večinoma le malo nad ničlo, ker se zrak ohlaja zaradi ledu)
- odprta sta tako severovzhodni kot severozahodni prehod
- možnost, da se izmeri rekordno nizka vrednost obsega, ni izključena, je pa odvisno tudi od vremena

Celotno poročilo si lahko ogledate tukaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/090611.html

[PatriceM]

NSIDC je izdal 2 vmesni poročili o koncu sezone taljenja v Arktiki:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/091311.html
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/091511.html

Povzetek: Leta 2011 je po podatkih NSIDC minimalna vrednost obsega ledu dosegla drugo do sedaj najnižjo vrednost (prejšnja je bila izmerjena v septembru 2007) in sicer 4.33 mio km2, kar je približno 160.000 km2 več kot v letu 2007 in 2.38 mio km2 od povprečja v 1979-2000. Napaka meritve je ocenjena na 50.000 km2. Nekatere ostale raziskovalne skupine (Univerza v Bremnu) so izmerile rekordno nizko vrednost obsega (oziroma površine, Cryosphere Today). Poleg tega vremenske razmere v 2011 niti slučajno niso bile tako naklonjene nizkim vrednosti obsega (prevladujoča smer vetrov v letu 2007 je poleg taljenja povzročila tudi "zbijanje" ledu, kar nujno zmanjša obseg, med tem ko je v avgustu 2011 veter povzročal razširjanje ledu - kar se lepo vidi tudi v kar solidnem skoku obsega in površine navzgor takoj po zaključku sezone taljenja).

Rekordno nizek je tudi izračunan volumen ledu po modelu PIOMAS.

Končna analiza sezone bo podana v začetku oktrobra. Tedaj bomo lahko tudi primerjali uspeh različnih napovedi in tudi povprečne septemberske obsege med seboj.

[PatriceM]

pozdravljeni,
se opravičujem za zamudo pri postanju, a veliko dela v službi, ne najboljše zdravstveno stanje in "par izbrisanih poizkusov" so me malo ustavile pri postanju.
No, pa si sedaj poglejmo najprej stanje ledu v septembru 2011. Večina meritev je izmerilo 2. najnižjo vrednost do sedaj:
- NSIDC povprečje obsega ledu za september 2011 je bilo 4.61 mio km2, kar je 2.43 mio km2 manj od dolgoletnega povprečja. Nižja izmerjena vrednost je bila le leta 2007. Celotno poročilo NSIDC je na voljo tukaj: http://nsidc.org/arcticseaicenews/2011/10/
- IAXA najnižja vrednost je bila 4.526875 mio km2, izmerjena 9.9.2011
- Cryosphere Today in Univerza v Bremnu sta poročala o najnižjih vrednosti površine (CT je zabeležila najnižjo vrednost 2.9047396 mio km2, kar je še manj kot v letu 2007, ko so izmerili 2.9194391 mio km2). Dokument, ki ga je izdala Univerza v Bremnu, je na voljo tukaj: http://www.iup.uni-bremen.de:8084/amsr/minimum2011-en.pdf

Za 2011 je značilno, da se je proces zamrzovanja začel relativno zgodaj v primerjavi z nekaterimi preteklimi leti (minimum obsega je bil izmerjen 9.9.), kar gre pripisati vremenskim razmeram in ustreznemu vetru, ki ni preveč narival ledu, kot se je to zgodilo v 2007.

Nasploh je primerjava z 2007 zanimiva. Tako kot v več zadnjih letih je v tudi v juliju 2011 prevladovala izrazita dipolna anomalija. Gre za vremenski vzorec, ki ga karakterizirata močno območje visokega zračnega pritiska nad Beaufortovim morjem in ciklon nad Karskim morjem. Posledično se ob tem vzorcu zračnega pritiska in posledično vetrov poveča iztek ledu iz Arktičnega oceana v Atlantski ocean skozi ožino Fram (med Svaalbardom in Grenlandijo) in narivanje ledu ob severni rob kanadskega severnega otočja. Ta vzorec je bil v letu 2007 izjemno izrazit in konstanten in je brez dvoma pomembno prispeval k ekstremnemu znižanju obsega ledu v tem letu. V letih 2010 in 2011 je bil ta vzorec izrazit v prvem delu poletja, medtem ko so bile v drugem delu poletja 2011 razmere nekoliko drugačne. V obeh letih se je po zaključku tega vzorca zmanjševanje obsega precej upočasnilo. Vendar pa sta obe leti kljub vsemu postregli s precej nizkim končnim obsegom.

Še bolj zanimiva je primerjava rezultatov modela PIOMAS (model, ki skuša oceniti volumen ledu). Po tem modelu sta bili do sedaj najnižji količini ledu izračunani za septembra 2010 in 2011 (2011 rahlo nižji). Vsekakor je tu potrebna previdnost, a če je model pravilen, potem je več kot polovica morskega ledu že staljena. V tej luči se niti napoved profesorja Jamesa Maslowskega, da bo večina Arktičnega oceana prvič prosta ledu v letih med 2013 in 2019 niti ne zdi tako "divja", čeprav gre za daleč najbolj ekstremno napoved resnega oceanografa.

Za zaključek opisa lanskega minimuma si poglejmo še napovedi, ki so jih znanstveniki podali v začetku junija, oz. začetku julija 2011: Mediana junijskih napovedi (podatki o taljenju so obsegali podatke do 1.6.) so segali od 4 do 5.5 mio km2, z mediano 4.7 mio km2. Mediana julijskih napovedi je bila 4.6 mio km2, kar je izjemno blizu končne vrednosti. Končno poročilo SEARCH je na voljo tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/2011/summary

Zanimiva je tudi statistična napoved, ki jo je na podlagi analize trendov podal bloger Tamino (po zadnjih informacijah gre za klimatologa Granta Fosterja). Ta je zgolj na podlagi analize trendov že v jeseni 2010 napovedal obseg 4.66 mio km2. Kasnejše statistične napovedi sicer niso bile tako uspešne, vendar vse v mejah napak. Predvsem je zaskrbljujoče, saj vse skupaj kaže, da se obseg ledu zmanjšuje pospešeno, in to dovolj, da je statistično značilen pospešeni trend v primerjavi z linearnim. Po drugi strani se je naš prijatelj Joe Bastardi odrezal bistveno slabše, saj je bila njegova napoved 5.5 mio km2 precej previsoka.

Na žalost je v začetku oktobra odpovedal senzor AMSR-E. Tako na žalost niso več na voljo podatki IAXA, univerza v Bremnu pa je svojo stran prilagodila na senzor SSMIS. Na žalost je imel AMSR-E najboljšo ločljivost, kar pomeni, da bo opazovanje obsega nekoliko oteženo. Podatki univerze v Bremnu za senzor SSMIS so na voljo tukaj: http://www.iup.uni-bremen.de:8084/ssmis/index.html

Za konec pa še, poglejmo si, kako se je regeniral led v Arktiki. Relativno mrzlo vreme na področju Beringovega zaliva je poskrbelo, da je na teh dveh področjih obseg ledu večji od dolgoletnega povprečja. Po drugi strani je nenavadno toplo morje poskrbelo, da je v območju Novaje Zemlje precej manj ledu kot običajno, čeprav je v zadnjih dneh tudi to morje uspelo zamrzniti, vendar pa je sodeč po satelitskih slikah led precej šibak in ga, kot vse kaže, vsaj meritve Cryosphere Today ne zaznavajo. Vsekakor pa se že iz leta 2010 lahko naučimo, da končni hitri skoki obsega ledu ob koncu ne napovedujejo bistvenega izboljšanja stanja ledu konec septembra.

[PatriceM]

Poročilo NSIDC za stanje v Arktiki je zunaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/04/

Povzetek:
- Povprečni obseg Arktičnega ledu je v marcu znašal 15.21 mio km2, kar je najvišji obseg po letu 2008, a še vedno 9. najnižji od začetka satelitskih merjenj in manj dolgoletnega povprečja, čeprav znotraj dveh standardnih odklonov. Večji obseg od povprečja so izmerili v Beringovem morju, Baffinovem zalivu (med Grenladnijo in Kanado) in v Ohotskem morju. V teh predelih je bila temperatura na 925 hPa 6-8 C nižja od dolgoletnega povprečja, v Beringovem morju pa so ugodni vetrovi povzročili izvoz ledu iz centralnega artkičnega oceana skozi Beringovo ožino, kar je še dodatno povečalo količino ledu v tem področju. Na drugi strani je bil obseg ledu nižji od povprečja v Barentsovem in Karskem morju, kjer so izmerili 4-6 stopinje nad povprečjem. V Karskem morju je bilo dolgo časa zelo malo ledu (zaradi vremena v tem področju) in šele proti koncu zime je zamrznila večina Karskega morja. Led, ki je nastal proti koncu, je primerno tanek.
- Največji obseg ledu je bil izmerjen 18. marca, kar je dvanajst dni kasneje od povprečja. Datum največjega obsega ima rahel trend počasne rasti (obseg se začne manjšati čedalje kasneje v pomladi).
- Količina večletnega ledu kaže postopno upadanje večletnega ledu, ki je večinoma debelejši na račun tanjšega in bolj slanega enoletnega ledu. Najdebelejšega ledu, starejšega nad 4 leta je le še 2%, za razliko od povprečja okoli 25% v 80tih letih prejšnjega stoletja.

[PatriceM]

NSIDC je izdal poročilo za April 2012
Povzetki poročila:
Aprilski obseg ledu je bil izjemno visok (najvišji po letu 2001) in je skoraj dosegel dolgoletno povprečje z obsegom 14.73 mio km2 (zaostal je le za borih 270.000 km2). Obseg je bil zelo nadvpovprečen v Beringovem morju, kar je bila posledica nizkih temperatur v tem območju Arktike in pa prevladujočih vetrov, ki so gnali led proti jugu. Nekoliko nad povprečjem je bil obseg ledu tudi v Baffinovem zalivu in delih Ohotskega morja.

Vsekakor je pri napovedih, da se je led vrnil na nivo iz 80 tih let prejšnjega stoletja potrebno upoštevati dejstvo, da je veliko tega ledu zelo tankega, kar se lepo vidi, če primerjate satelitsko sliko karskega morja iz dne 22.4.2012, kjer je lepo viden sveže formiran led v kar precejšnjem delu tega morja:


z radarsko sliko koncentracije ledu univerze v Bremnu:


Kjer je lepo vidno, da čeprav led je, sateliti ne ločijo med svežim, tankim ledom in debelejšim ledom, ki je nastajal celo zimo.
Podobna zgodba se je odvijala v letu 2010, ko je površina ledu drastično upadla v maju in dosegla v začetku junija za tisto obdobje celo (takrat) rekordno vrednost.

NSIDC podaja tudi zanimivo zgodbo iz drugega konca sveta (Antarktike), kjer je zaradi močnih vetrov obseg ledu izjemno hitro naraščal (led je bil potisnjen od obale stran, na obali pa se je začel formirati nov led - tipično taka situacija pozimi povečuje obseg ledu). Omenjajo tudi delovanje satelita Cryosat, vendar pa nekih dokončnih podatkov še ni na voljo (oz. jih vsaj jaz nisem našel in preučil).

[PatriceM]

NSIDC je izdal junijsko poročilo. Kratek povzetek:
- obseg ledu je po pričakovanjih v začetku maja naglo upadel, nato pa se je v drugi polovici meseca padanje obsega umirilo in je bilo proti koncu meseca povprečno (zelo tanek led, nastal v aprilu, se je hitro stalil)
- povprečni mesečni obseg je znašal 13.13 mio km2, kar je 480 tisoč km2 pod dolgoletnim povprečjem in je nekje podobno kot v letih 2008-2010, vendar več kot v letu 2011
- Maj in April imata najnižji trend zniževanja obsega med vsemi meseci (kar ni presenetljivo, glede na to, da raziskave to predvidevajo, saj je led dober izolator in se ob odsotnosti le-tega izgubi več toplote, kar posledično vodi do tega, da preko zime nastane več ledu)
- v Beringovem morju je precej več ledu kot običajno, kar je posledica precej podpovprečne temperature in konstantnih severnih vetrov v tem delu Arktike. Po drugi strani je ledu bistveno manj v Karskem in Barentsovem morju (atlantska stran Arktike), kar skupaj vseeno vodi do nekoliko nižjega obsega od povprečja
- meritve debeline z letali kažejo na precej podpovprečno debel led v južnem Beaufortovem morju, ki je že precej razbit. Po drugi strani je ob obali Aljaske led debelejši kot običajno. Posledice tega so že vidne pri vstopu v Severozahodni prehod iz aljaške strani, kjer nastalo precejšnje območje odprte vode zaradi ustreznih vetrov in dovolj visokih temperatur v tem delu Arktike (v nasprotnem primeru voda, kadar se led razmakne, pozimi hitro zamrzne).

Poročilo je na voljo tukaj:
http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/06/

Še nekaj: Polar science center je objavil rezultate modela PIOMAS do 31.5.2012, ki kažejo, da je po tem modelu količina ledu v tem času najnižja do sedaj.
Podatke si lahko ogledate tukaj:
http://psc.apl.washington.edu/wordpress/research/projects/arctic-sea-ice-volume-anomaly/

Kot zanimivost pa dodajam še dve napovedi septemberskega obsega z Nevenovega bloga:
L. Hamilton:
NSIDC obseg ledu: 4.3 mio km2
http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/naive-predictions-of-2012-sea-ice.html

C. Randles: 4.3 mio km2 +/- 1.13 mio km2
http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/search-outlook-contribution-may-2012.html

Obe napovedi bazirata na analizi trendov gibanja kazalcev količine ledu v preteklih letih in projekcij teh trendov v leto 2012. Obe napovedi uporabljata model pospešenega taljenja ledu. Vsekakor pa so statistične napovedi precej nezanesljive, a analiza trendov je jasna: morski led v Arktiki še zlasti poleti naglo in čedalje hitreje upada. Dovolj, da je to statistično značilno (ne le trend upadanje, pač pa tudi pospešitev).

Še nekaj: Meritve IAXA, ki so bile prekinjene zaradi odpovedi senzorja AMSR-E so spet na voljo na originalnem naslovu http://www.ijis.iarc.uaf.edu/en/home/seaice_extent.htm . Vendar je zaradi menjave satelita nekoliko vprašljiva kompatibilnost podatkov pred 2012 s podatki v 2012. Še manjše opozorilo, podatka za zadnja 2 dni sta zaradi težav pri obdelavi podatkov neuporabna in jih ne upoštevajte, saj sta deležna številnih korekcij.

[PatriceM]

Kot vsako leto zadnjih nekaj let so se raziskovalci (večinoma znanstveniki, s par izjemami, kar je označeno kot public contributions) lotili predvidevanj o minimalnem obsegu arktičnega ledu v septembru. Predvidevanja so bila zbrana na podatkih iz maja 2012 in prejšnjih let. Napovedi so objavljene tukaj: http://www.arcus.org/search/seaiceoutlook/2012/june

Letošnje napovedi imajo mediano 4.4 mio km2 in variirajo od 4.1 mio km2 do 4.9 mio km2. Zanimivo je, da praktično nihče ne napoveduje obsega, večjega od 5 mio km2 (kar je v rangu 5. tih najnižjih obsegov do sedaj), kar je pod linearnim trendom upadanja obsega morskega ledu. Napovedi so bodisi statistične (na podlagi analize trendov iz preteklih let), modelske (večinoma bazirajo na modelu PIOMAS, nekatere, zlasti višje napovedi uporabljajo rezultate globalnih klimatskih modelov) ali hevristične (na podlagi opažanj stanja ledu in splošnega poznavanja, torej, ugibanje na podlagi vizualne percepcije), nekaj pa je tudi mešanih modelov.

Napoved 4.4 mio km2 je nekaj malega nad minimalnim obsegom, doseženim v letu 2007, a precej blizu te minimalne vrednosti, tako da rekordno nizke vrednosti ni mogoče izključiti (po pričakovanju).

Regionalno pa za letos napovedujejo, da utegne severozahodni prehod ostati zaprt (led se ne bo popolnoma stalil v tem območju). Naslednja napoved bo znana 11. julija, kjer se bodo upoštevali podatki do konca junija.

Vsekakor bo dogajanje zelo odvisno od vremena in pa seveda od trenutnega stanja ledu. Manjša debelina ledu namreč lahko pomeni večjo mobilnost in to lahko ob primernem vremenu povzroči velike premike ledu v nižje geografske širine, ki lahko pomenijo precej večje taljenje. Pomemben faktor predstavljajo tudi vdori tople vode iz južnejših območij, če se ne pogreznejo dovolj hitro. Vsekakor so detajli še rahlo skriti, še posebej na krajših časovnih skalah v letu ali dveh.

[PatriceM]

Izjemni opisi (čudno, da tega nisem našel že prej) o morskem ledu na spletni strani NSIDC: http://nsidc.org/cryosphere/seaice/index.html

[PatriceM]

Nekoliko nenavadno, ampak NSIDC je izdal vmesno poročilo že v juniju. V njem opozarjajo na rekordno nizek trenutni obseg ledu (poročilo je na voljo tukaj: http://nsidc.org/arcticseaicenews/2012/06/sea-ice-tracking-at-record-low-levels/ ). Vsekakor je zanimivo, da se je že stopil led v Beringovem morju (kjer je bil obseg celotno zimo nadpovprečen). Vremenski pogoji so bili v prvi polovici junija izjemno ugodni za doseganje nizkih vrednosti obsega ledu. Nastopila je namreč t.i. dipolna anomalija - območje visokega pritiska nad Beaufortovim morjem in nizkega nad Karskim, kar vodi do povečanega iznosa ledu iz Arktike  - ta vremenski vzorec, ki je vztrajal čez celotno poletje 2007 je doprinesel k rekordni vrednosti. Kot kažejo napovedi (ECMWF, GFS), se bo ta vzorec spremenil in pričakuje se upad hitrosti zmanjševanja obsega Arktičnega ledu (to se sicer že pozna na grafu DMI: http://ocean.dmi.dk/arctic/icecover.uk.php ) v naslednjih dneh. Ker sezona taljenja niti še ni vrhuncu, je seveda še precej zgodaj, da bi lahko ocenili sezono taljenja (to bo bolj jasno nekje od srede avgusta). Vsekakor pa je jasno tudi nekaj drugega: Aprilski visok obseg ni povedal kaj dosti o sezoni taljenja. Tudi junijski nizek še ne da dobre slike (vreme je še preveč pomemben faktor), čeprav je res, da nizek obseg pomeni pomemben povratni mehanizem zaradi nižje odbojnosti oceanov v primerjavi z ledom (ob dejstvu, da v času poletnega solsticija severni pol v primeru jasnega vremena prejme več sončne energije kot kateri koli drug prostor na Zemlji - na primer Ljubljana dobi 485 W/m2, severni pol pa 526 W/m2, poglejte tukaj: http://aom.giss.nasa.gov/srlocat.html).

[PatriceM]

Neven je na arktičnem blogu objavil izjemno zanimiv članek o vplivih morskih tokov na hitro krčenje ledu v Arktiki, mislim, da je to kar eden njegovih najboljših zapisov na njegovem blogu in je zelo lepo zbral in opisal raziskave in nejasnosti na to temo. Globalni klimatski modeli namreč niso predvideli tako drastičnega krčenja Arktičnega ledu v tako kratkem času in eden od možnih faktorjev je tudi povečan dotok toplote iz Atlantskega in Tihega oceana v Arktični ocean, skupaj s povečanim mešanjem vode (večinoma topli južni tokovi sicer zaradi večje slanosti, ki izniči nižjo gostoto zaradi višje temperaturee "poniknejo" v globino in ne vplivajo na Arktični morski led). Celoten prispevek si ga lahko preberete tukaj: http://neven1.typepad.com/blog/2012/06/ocean-heat-flux.html
V tem blogu je naveden tudi članek dr. Rona Kwoka in pokojnega dr. Norberta Untersteinerja o tanjšanju morskega ledu v Arktiki.

[PatriceM]

NSIDC je izdal poročilo o stanju Arktičnega ledu v juniju 2012. Poročilo je na voljo tukaj. Nekaj povzetkov:
- Povprečni obseg Arktičnega ledu v juniju 2012 je znašal 10.97 mio km2, kar je 1.18 mio km2 pod dolgoletnim povprečjem 1979-2000. Zadnja tri leta so postregla s tremi najnižjimi povprečnimi vrednostmi v juniju, 2010 je bil junijski obseg najnižji, leta 2012 je 140.000 km2 večji. Trend zmanjševanja obsega v juniju znaša 3.7% na dekado.
- Najbolj je obseg odstopal navzdol v Barentsovem in Karskem morju (Atlantska stran Arktike). Pomembno je bilo tudi obsežno območje odprte vode v Beaufortovem morju, svoje pa je k nizkemu obsegu prispevalo tudi hitro taljenje v Baffinovem in Hudsonovem zalivu.
- Podobno kot maja je bilo vreme nadpovprečno toplo, na višini 925 hPa so bile izmerjene temperaturo 1-4 stopinje celzija nad povprečjem 1981-2010, v nekaterih predelih nad severno Evrazijo in južnim delom Baffinovega zaliva pa celo 7-9 stopinj višje (opomba: Prizemna temperatura na višini 2 m se večino poletja zaradi ledu giblje le kako stopinjo nad 0, ker led hitro ohladi tople zračne mase tik nad njim).
- Rekordno nizka je bila tudi površina snega na severni polobli, kar 1 mio km2 nižja vrednost od do sedaj rekordno nizke vrednosti v juniju 2010.

PSC univerze pa je izdal zadnje rezultata modela PIOMAS. Junijski volumen je rekordno nizek. Več si poglejte na strani projekta PIOMAS.

[PatriceM]

Ravnokar sem si ogledal zanimivo prezentacijo dr. Jennifer Francis o vplivu zmanjšane količine Arktičnega ledu na spremembo vremenskih vzorcev, predvsem spremembo obnašanja Rossbyjevih valov. Ena od bolj šokantnih zadev je, da bo kot kaže AO index precej manj stabilen in s tem manj uporaben za nekajmesečne vremenske napovedi. EDIT: Našel sem tudi povezavo na študijo, na kateri temelji predavanje. Na voljo je tukaj

Sicer pa je NSIDC izdal kar 2 poročili: Vmesno 24. julija in pa redno avgustovsko

Povzetek avgustovskega poročila:
- povprečni julijski obseg ledu je znašal 7.94 mio km2, kar je druga najnižja vrednost do sedaj (leta 2011 je bil obseg manjši za 20.000 km2)
- Največja negativna odstopanja so bila v Atlantskem delu (Barentsovo, Karsko in Vzhodno sibirsko morje) in v Beafortovem morju, med tem ko je bila v Čukotskem morju na nivoju povprečja.
- Ne severni ne severozahodni prehod še nista povsem odprta
- Vremenske razmere so se čez mesec julij precej spreminjale.
- Trend zmanjševanja julijskega obsega znaša -7.1 % na dekado
- Arktični led izginja hitreje od napovedi modelov, ki so jih uporabili pri IPCC

Poleg tega je v poročilu omenjeno izjemno taljenje ledu na Grenlandiji, saj se je zaradi vdora izjemno toplega zraka led talil praktično na celotni Grenlandiji, tudi na višini 3200 m, kar se je sicer v zadnjih nekaj 1000 letih že zgodilo, a zelo redko (naj bi se zgodilo enkrat na 150 let). To je povzročilo tudi nekaj težav, med drugimi je povzročilo tudi zrušitev mostu čez Watsonovo reko v Kangerlussuaqu. Dogodek je lepo pokazal, kako močan je povratni mehanizem zaradi zmanjšanja odbojnosti ledu ob tem, ko zaradi taljenja postaja čedalje temnejši (kar spet pospeši taljenje zaradi boljše absorbcije sončne svetlobe).

[PatriceM]

NSIDC je javno objavil svoje podatke o obsegu arktičnega morskega leda. Na voljo so v treh datotekah na naslednjih povezavah:
- tekoči podatki
- zgodovinski podatki
- povprečje 1979-2000

[PatriceM]

NSIDC se je razpisal še o nenavadno močnem ciklonu v Arktičnem oceanu, ki je v kratkem času izjemno zmanjšal obseg in površino morskega ledu, ki na današnji dan (meritve so z dne 16. dosega rekordno nizke vrednosti za ta dan (sicer so že bile izmerjene nižje vrednosti, a sezona taljenja bo predvidoma trajala še kake 3 tedne). Poročilo je z dne 13.8., v njem pa navajajo, da je površina manjša za kar 483.000 km2 od površine 13.8.2007, ki je leto, ko so izmerili najnižji obseg ledu do sedaj. Anomalija glede na klimatološko povprečje 1979-2000 pa je znašala enormnih 2.63 mio km2 - kar je več kot 30% pod dolgoletnim povprečjem, saj površina znaša 5.09 mio km2.

Še posebej nenavden za ta čas je bil omenjeni ciklon (taki cikloni so bolj značilni za jesensko obdobje). Pritisk v središču ciklona se je 6.8. spustil do izjemno nizke vrednosti (tudi za to regijo) 964 hPa, kar je botrovalo močnim vetrovom in povečanemu taljenju, saj se je v času od 7-9.8 dnevno zmanjševal obseg ledu za kar 200.000 km2 (običajno za ta čas je cca 60.000 km2). Vzrok temu pripisujejo deloma nevihti, deloma pa že poprej močno načeti površini ledu, saj se je stalilo obsežno območje, kjer je bila koncentracija ledu okrog 50%.

O nevihti se je precej razpisal tudi Neven, ki zadeve precej podrobno spremlja zadnja 3 leta. Pripravil je kar 3 prispevke, kjer je prikazal dogajanje v tem času:
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-1.html
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-2-the-color-purple.html
http://neven1.typepad.com/blog/2012/08/arctic-storm-part-3-detachment.html
V teh temah se mi zdi zanimivo pisanje Roba Dekkerja, ki je opazil, da so določene boje prikazale precej mešanja globinske tople vode s hladnejšo površinsko (ni napaka, razlika v gostoti gre predvsem na račun slanosti vode, saj je v Arktičnem oceanu topla slana voda gostejša od hladnejše, a manj slane površinske vode). Določeni instrumenti so glede na njegov komentarje pokazali mešanje vode celo do globine 500 m, kar je lepo razvidno na tem grafikonu:

Vse skupaj lahko, še zlasti, če se bo v prihodnjih letih še nadaljevalo (velik če), pospeši izginjanje morskega ledu.