Že dan prej smo zelo lepo leteli po Karavankah.
Za četrtek 31.03 pa je bila napoved nekoliko manj ugodna, saj naj bi bilo na nebu več oblačnosti. Tudi precej srednje oblačnosti. Kljub temu pa je bil temperaturni gradient zelo ugoden. Napoved baz oblakov pa tudi dokaj visoka, kar je zelo dobro za dolg prelet ko se enkrat spraviš po oblake.
Nobeden od kolegov ni bil za stvar, da bi se spravili na Sorico. Tako zgodaj tako ali tako še nikoli nismo bili na Sorici.
Zjutraj ustanem zelo zgodaj in čekiram nove karte in satelitske posnetke oblačnosti. Oblačnost je definitivno prihajala in na oko je bilo videti da bo Julijce zajela že okoli 10h.
Zjutraj sem dobesedno mencal ali naj grem ali ne. Na koncu sem se odločil da grem pa kar bo bo. Vetrovna napoved je bila ugodna, le pokritost me je skrbela.
Ob 7.30 se že peljem proti gorenski. Takrat še brez oblačka. Ko pa sem prispel v Železnike, pa že prvi alto.... oblački. Ti so mi najmanj všeč. Če so gosti povsem zakrijejo sonce in ubijejo termiko.
Na štartu sem malo čez deveto uro....sam. Upal sem da bo še vsaj kdo prišel, pa ni bilo še nobenega. Oblačnost je že dodobra prekrila nebo in sonce je le še prosevalo čez srednje oblake. Tudi pihalo je od zadaj. Sicer malenkostno , pa vendarle od zadaj.
Čez slabe pol ure, pa se je srednja oblačnost čudežno začela sušiti. Tudi veter se je obrnil in pihal po hribu navzgor iz južne strani. Ni trajalo dolgo, ko so se nad glavo pojavile prve sramežljive bazice cumulusov. Toooo!! Veter se je nekoliko pojačal in treba je bilo v zrak, predenj se okrepi toliko, da se ne bo dalo varno poleteti.
Vzletim malo pred pol enajsto. Seveda sam. Takoj po štartu pa takoj vnebovzetje. Navrtim takoj skoraj do 2500m, se obrnem proti zahodu in potem gas. Na Kobli malo popravim višino skoraj do baze, naprej pa do Krna skoraj ni bilo treba vrteti. Nad grebenom je lepo držalo. Na desni nad Pokljuko vidim prvo ploho, pa tudi sicer so bili Julijci precej zabasani. Upal sem da ne bo povsem pokrilo in da ne bo nobene plohe na moji poti proti Italiji.
Na Krnu zopet malo popravim višino,nato pa naprej po standarni špuri v greben Kobariškega Stola. Bilo je nekaj sence po dolini v okolici Kobarida, kar me je malo skrbelo da prvi del Stola ne bo prijel. Brez bojazni. Že takoj me je pozdravil en zrukan steber na začetku in naprej je lepo držalo.
Malo pred anteno Stola sem pred seboj zagledal prvo oviro in sicer precej razvito konvekcijo. Potiščal sem malo na gas in na meji z Italijo me je ploha le malo oplazila in prečila mojo pot iz smeri Kanina proti JV. Če bi bil morda 5-10 minut počasnejši, bi moral obrniti in verjetno pristati pri Kobaridu. Tako pa sem oplazil JZ del plohe ki je bila sicer na moji višini snežna, nato pa sem prišel zopet na plano.
Konvekcija se je bohotila tudi naprej proti zahodu, a sem bil še ravno dovolj hiter, da sem ostal na soncu. Na Champonu gledam nazaj in si mislim. Nazaj ne moreš, je brezveze. Bi šel v dež, druge opcije pa skoraj ni. Upam da se razkadi, sam pa medtem udarim naprej čez dolino Gemone, kjer je še vse v soncu.
Na približno 80 kilometru se pred mano pojavi nova ploha in tudi sicer je naprej precej zabasano. Torej obrnem in upam da mi bo vreme služilo. Tudi proti severu že letim vzporedno s ploho. Oddaljena je morda 15 km. Upam da mi ne preseka pot. Moram biti hiter. Veter mi malo pomaga in lahko letim tja med 40-50 km/h.
Ravno sem na polovici doline čez Gemono, ko kar naenkrat nekaj močno zahrumi. Uf. dva F-16 ravno malo pred menoj sekata mojo smer. Imela sta kakih 500-800m + glede na mojo višino. Je pa kar lepo hrumelo. Od silnega presenečenja nisem uspel narediti fotke, oziroma sem pozabil na ZOOM. Na 24 fotki morda med oblaki opazite dve majhni pikici na sredini fotke.
Muzci so delali odlično, čeprav je bilo malo bolj živahno. Tam sem pokasiral tudi dviganje +8.6m/s
Bolj ko sem se bližal Kaninu, bolj mi je pogled uhajal na Krn. Še vedno je bilo videti ostanke plohe, a se je že začelo pucati. Upam da bo dovolj sonca, da se bo začelo na novo prožiti. Na južnem delu Kanina naberem kolikor se je dalo in jo mahnem v Polovnik. Ko prispem tja, pa že prva dviganja in malo kasneje tudi že prve frišne bazice. Oblačnost plohe pa je povsem razpadla. Tako sem brez problema nadaljeval pot proti Sorici. Vse je lepo držalo. Na koncu sem spezal še čez Ratitovec, saj je termični dan ugašal, potem pa še dolet dokler je šlo. Pristal sem v Dolenji Vasi malo naprej od Železnikov. Utrujen a zelo zadovoljen. Res se je krasno izšlo med celo potjo. Nikjer nisem zašel v težave in povprečna hitrost je bila tudi zelo dobra za moje razmere.
Se opravičujem ker fotke nisem posebej lepil v reportažo, zato pa jih lahko vidite tukaj:
http://picasaweb.google.com/118268556231690817033/SoricaVMarcu#In še špura...moja klasična:
http://www.bogvetra.com/?p=olc&oa=flightinfo&season=11&fid=61942Prejšnji dan pa ko smo leteli v Karavankah, sem naredil tudi 2 in pol urni posnetek letenja. Sedaj moram še razrezati film, nato pa ga dam na Youtube in ga tole objavim.
Pod oblaki